amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
aretácija -e ž (á)
glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / minister je napovedal aretacije
demisionírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral
ekscelénca -e [tudi ekselénca] ž (ẹ̑)
s svojilnim zaimkom naslov za najvišje državne predstavnike: njegova ekscelenca gospod minister; njegova ekscelenca vas bo takoj sprejela / kot nagovor vaša ekscelenca / palača ekscelence guvernerja
éksminíster -tra m (ẹ̑-í)
nekdanji minister: vojaški eksminister; eksminister za socialo in delo
finánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na finance: finančni načrt;
proračunski finančni sistem;
finančna politika;
organizacija finančnega poslovanja / finančni polom, uspeh; industrijska in finančna moč države; neomejene finančne možnosti; priti v finančno odvisnost; finančne težave; finančno stanje občine; materialno-finančni problemi podjetja / delovno mesto finančnega knjigovodje; finančni minister / finančni urad / finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj
♦ ekon. finančni kapital bančni kapital, udeležen v industriji; finančna oligarhija; pravn. finančno pravo finánčno prisl.:
finančno močnejši trusti; ustanova je finančno samostojna; sam.:, pog. naš finančni finančni knjigovodja
interpelácija -e ž (á)
pravn. zahteva stranke, skupine poslancev v parlamentu, da minister, vlada odgovori na vprašanja v povezavi s svojo politiko: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji / interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije
// polit. taka zahteva, podana navadno z namenom, da bi minister odstopil, vlada razpadla: opozicija o interpelaciji zaenkrat še ne razmišlja; interpelacija zoper ministra za finance; predlagatelji interpelacije
interpelírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. zahtevati v parlamentu, da minister, vlada odgovori na vprašanja v povezavi s svojo politiko: pogosto interpelirati / poslanci so interpelirali ministra zaradi ignoriranja izidov referenduma; pren. interpelirati župana
// polit. podati tako zahtevo, navadno z namenom, da bi minister odstopil, vlada razpadla: interpelirati ministra zaradi afere / uspešno interpelirati vlado
kabinéten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki;
kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi3. ekspr. imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
♦ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnicikabinétno prisl.:
kabinetno zasnovan študij
kàr1 čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [čemər, čimər] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo;
nekaj je na njem, kar odbija;
to je najpametnejše, česar si se mogel domisliti;
naredi, kar hočeš;
mnogo je takega, kar moramo odklanjati;
to je edino, s čimer se ne strinjam / elipt. stori, kar veš, da moraš / prejel sem Vaše pismo, za kar se zahvaljujem; neprav. v knjigi ni nič takega, kar bi ne znal česar
● ekspr. kar je, (to) je izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. bo, kar bo izraža vdanost v usodo; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi2. za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka: še kava je bila na mizi, kar je bilo takrat redkost;
publ. tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel (in) s tem3. s členkom izraža poljubnost stvari, pojava: zadovoljen bo s čimer (že) bodi;
ekspr. poročen je s tisto igralko, ali kar že je; prim. karkoli, karsibodi
lénta -e ž (ẹ̑)
širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami
lístnica -e ž (ȋ) 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov;
vzeti sinovo fotografijo iz listnice;
spraviti vizitko v listnico;
usnjena listnica;
ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo polno
● ekspr. imeti debelo listnico imeti veliko denarja2. zastar. beležnica, beležka: iztrgati list iz listnice;
zapisati si naslov v listnico 3. navadno v zvezi listnica uredništva rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem: urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika 4. v nekaterih državah delovno področje ministra: listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice 5. star. listnjak: pripeljati voz listja pred listnico
♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita
lórd -a m (ọ̑)
v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron
miníster -tra m (í)
visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave: delegacijo vodi pooblaščeni, pristojni minister; imenovati ministre / finančni, zunanji minister; kmetijski, prometni, šolski minister; notranji, obrambni minister; minister za gospodarstvo, kulturo, pravosodje
minístrica -e ž (í)
visoka državna funkcionarka, odgovorna za določeno področje državne uprave: postala je ministrica za kulturo / gospodarska, notranja, zunanja ministrica
// star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki
ministrováti -újem nedov. (á ȗ)
biti minister, opravljati ministrske posle: več let je ministroval v laburistični vladi
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža;
notranje plasti;
usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet;
notranji transport;
zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče // nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve // ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje;
notranji nemir;
notranja izčrpanost, napetost;
notranja rast glavnega junaka;
notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi;
spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika;
notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjemnótranje tudi notránje prisl.:
svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
obrámba -e ž (ȃ) 1. odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada: vdati se brez obrambe;
preiti iz obrambe v napad;
pripraviti se na obrambo;
potisniti nasprotnikove čete v obrambo;
onesposobiti koga za obrambo;
obramba države / koncepcija splošne ljudske obrambe; svet za ljudsko, narodno obrambo; v nekaterih državah minister za obrambo 2. varstvo, zaščita: biti brez obrambe;
vzeti koga v obrambo;
obramba ladij pred minami;
obramba proti mrazu 3. dokazovanje pravilnosti ideje, mnenja: obramba resnice, stališča 4. šport. faza športne igre, ko si moštvo prizadeva ohraniti določen rezultat: povezati obrambo in napad / preiti v obrambo / conska obramba pri kateri brani vse moštvo določen prostor// šport. žarg. obrambni igralci pri nekaterih igrah z žogo: gostje so razbili domačo obrambo; slaba igra obrambe 5. pravn. zagovor, zagovarjanje obdolženca: pripraviti, sprejeti obrambo;
obrambo vodi znan odvetnik / čakali so, kaj bo povedal v svojo obrambo / pravn. žarg. na predlog obrambe so obravnavo preložili branilcev
● ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove
♦ med. obramba organizma proti bolezni; šah. indijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni fianketira enega ali oba lovca; šol. obramba disertacije zagovor disertacije pred komisijo; obramba in zaščita v socializmu učni predmet, pri katerem se poučujejo osnovne oblike obrambe in družbene samozaščite; voj. protiletalska, protiraketna obramba; teritorialna obramba
odkóder in od kóder [otkodər] prisl., piše se narazen (ọ̑)
v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje meje, od katere poteka dejanje odvisnega stavka: povzpel se je na vrh gore, od koder je lep razgled / ljubi Belo krajino, od koder je doma / minister je obiskal Pariz, od koder bo nadaljeval pot v Ameriko od tam (pa) bo
odstopíti in odstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑) 1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati;
odstopili so od plota in posedli;
odstopiti za korak;
kar odstopil je od presenečenja 2. prenehati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: prilepljena krpa je odstopila;
podplati na čevljih so odstopili;
skorja pri hlebcu je odstopila;
umazanija v loncu še ni odstopila 3. odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: predsednik je odstopil;
uredniški odbor je zaradi neutemeljene kritike odstopil;
kolektivno odstopiti // preh. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: zaradi afere so morali takoj odstopiti ministra // odpovedati udeležbo zlasti pri tekmovanju: tekmovalec je odstopil; odstopiti zaradi poškodbe 4. navadno v zvezi z od prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: ni odstopil od svojih načel, navad;
odstopiti od stališča o nevmešavanju;
odstopiti v nekaterih bistvenih točkah // prenehati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopiti od zahteve, zamisli
♦ pravn. odstopiti od tožbe izjaviti, da ne bo uveden sodni postopek// publ. postati neenak v primerjavi s čim: osebni dohodki v tej tovarni so odstopili od osebnih dohodkov drugod; po kvaliteti je zelo odstopil od povprečja 5. narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada: odstopiti komu dediščino;
odstopiti stanovanje potrebnejšemu;
odstopil mu je vrstni red pri nakupu avtomobila / odstopi mi knjigo za kak dan posodi mi; odstopiti posestvo sinu zapustiti; odstopil mu je sobo za en večer dalodstópljen -a -o:
odstopljen delež / odstopljeni minister, vodja; odstopljena direktorica
opolnomóčen -a -o [opou̯nomočen] prid. (ọ̑) zastar. pooblaščen: opolnomočeni so, da izdajajo potna dovoljenja / opolnomočeni minister
ostávka -e ž (ȃ) publ. odpoved opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstop: preklicati ostavko na direktorsko mesto;
sprejeti ostavko / minister je dal, podal ostavko je odstopil
pogovárjati -am nedov. (ȃ) z govorjenjem miriti: pogovarjati pretepače;
pogovarjala ga je, naj neha kričati / zna pogovarjati ljudi v sporih / pogovarjali so jo, da bo še vse dobro tolažili; pogovarjal jo je, naj ga le vzame nagovarjal, ji prigovarjal / pogovarjati nemirnega konja pogovárjati se
izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: pogovarjati se o glasbi; z njim se lahko odkrito pogovarja; šepetaje sta se pogovarjala / pogovarjati se po telefonu; pogovarjati se v francoščini / večkrat se pogovarja sam s seboj; pren., ekspr. ptice v drevju se pogovarjajo
// uradno izmenjavati mnenja, stališča: predsednika sta se pogovarjala o položaju v svetu; ob svojem obisku se je minister pogovarjal s predstavniki vlade
● publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena
portfélj -a m (ẹ̑) 1. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih, listovnik: jezikovni portfelj 2. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe: v portfelju imamo nekaj delnic, ki so močno zrasle;
kakovost, vrednost portfelja;
oblikovanje, prestrukturiranje portfelja;
sestava, struktura portfelja;
upravljanje portfelja / delniški, kreditni, naložbeni, zavarovalni portfelj; portfelj v delnicah, obveznicah / razpršitev portfelja povečanje njegove kakovosti, vrednosti, dolgoročne donosnosti z vlaganjem njegovih sredstev v vrednostne papirje različnih panog, področij, območij3. zastar. listnica: odprl je portfelj in vzel ven denar
● knjiž. minister brez portfelja brez listnice
pôzen -zna -o prid., peti pomen poznêjši (ó ō) 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen;
pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti / pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige;
pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim / pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo// ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli;
pozna jesen, pomlad;
šiva do pozne noči;
pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že / dočakal je pozno starost visoko / pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
● ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir;
cveteli so pozni nageljni;
pozne češnje;
pozne in zgodnje sorte 5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma;
delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo // nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
♦ gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotinapôzno
1. prislov od pozen:
a) danes smo pozno jedli / pozno je šel na vlak / že precej pozno je za prijavo
b) vrnil se bo pozno; prihajal je vsak večer pozneje / zelo je že pozno pozno zvečer / pozno popoldne so odšli; govorili so pozno v noč
c) pridi pozneje; morda se bo pozneje spomnil / prišla je uro pozneje, kot je rekla; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / leto (dni) pozneje je umrla še mati
2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo mora oddati najpozneje do konca semestra; dolg mora vrniti najpozneje v enem letu
● ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja
resór -ja in -a m (ọ̑)
1. delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi; prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice
2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih; gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek
● njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost
resóren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na resor: resorni minister / resorna sestava republiškega izvršnega sveta
sám1 -a -o tudi -ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam;
želel je biti sam z njo;
ostali smo sami sredi gozda;
pohiti, otroka sem pustila samega;
našel jo je samo doma;
čisto, ekspr. strašno sam / na obisk je prišel sam; nikamor ne boš šla sama / otroci so ostali sami na svetu brez staršev, bližnjih; že nekaj let živi sama / nič ne bi rekla, če bi bilo več otrok pri hiši. Tako pa sem sama edinka / ekspr.: bil je sam samcat, star. samcat sam; ostal je sam samcat na njivi popolnoma sam / živeti sam zase 2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih: pri tem prizadevanju je bil sam;
otrok že sam hodi;
naredi, ugani, znajdi se sam;
vse delo je morala opraviti sama / predsednik bo sam uredil zadevo; sama bom govorila z njim / sam si to hotel, želel; pravico ima, da se odloči sam; sam se je prijavil oblastem; sam veš, vidiš, kako to gre / biti, igrati sam proti trem / mozoljev ne smemo stiskati sami 3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: lasje se mu sami kodrajo;
baraka se že sama podira;
ljubezen je nekaj, kar pride samo / ekspr.: besede so mu kar same letele na papir; pecivo se je kar samo topilo v ustih / snov se lahko vname sama, brez dotika s plamenom // v zvezi s se poudarja tako dogajanje: stara peč se je podrla sama od sebe; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; mislili so, da se bo vse uredilo kar samo od sebe; to ni zraslo samo od sebe; to se razume samo ob sebi; okoliščine same po sebi niso ugodne; to je samo po sebi umevno 4. izraža osebni zaimek: sam ni pil, zato ni maral pijancev;
pomagali so nam, čeprav tudi sami nimajo dovolj;
drugi so zadovoljni, sam pa mislim, da nekaj ni v redu;
po tem pogovoru sama ni vedela, kaj naj si misli // z osebnim zaimkom poudarja osebo, na katero se nanaša: tudi vi sami ste malo krivi; ti nazori so del njega samega; nje same ni mogel prestrašiti, otroci pa so se bali; ekspr.: želi si pravičnejši svet, on sam pa še zdaleč ni tako pravičen; ti sama me boš spravila v grob // poudarja pomen besede, na katero se veže: sam njegov nastop je bil izreden; minister je moral odstopiti, predsednik sam pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju / gre predvsem za njen odnos do sočloveka, do samega dela 5. v zvezi s se poudarja odnos do osebkaa) v nepredložni zvezi, navadno ujemajoč se v sklonu: samemu ali sam sebi naj pripiše, če bo kaj narobe;
s takim ravnanjem škodi samemu sebi;
hvali samega ali sam sebe;
obvladati samega sebe;
samo ali sama sebe je zaničevala / alkoholik ni več gospodar samega sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe;
norčevati se iz samega sebe;
zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega;
stanovanje sta imela popolnoma sama zase;
hiša stoji sama zase;
besedilo samo na sebi ni nič posebnega;
zmaga nad samim seboj;
bila je nezadovoljna s samo seboj 6. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: sem sam svoj in ravnam, kakor hočem;
z zaposlitvijo je postala sama svoja;
poročila se je in postala sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov in grajskih davščin svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen// v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: govorili so, da je pust in sam svoj človek; ko bi ne bila tako boječa in sama svoja
● star. žena je zaupala možu, da ne bosta več dolgo sama da je noseča; ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; nar. ne bodi tako sam svoj trmast; nar. zdaj, ko nisem več sama (s seboj), me puščaš v sramoti ko sem noseča; sestre so se poročile, ona pa je ostala sama neporočena, samska; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase; sam.:, nar. sinu so dali ime po meni, tako je želela sama žena; poklicati, zvabiti koga na samo; večkrat je poskusil na samem govoriti z njo; sklenil je, da bo na samem obračunal z njim; hiša stoji na samem
sámoupráva -e ž (ȃ-ȃ) 1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo;
stopnja samouprave;
sporazum, zakon o samoupravi;
avtonomija in samouprava / organi lokalne samouprave; reforma lokalne samouprave; minister, odbor za lokalno samoupravo / krajevna, mestna samouprava; občinska, pokrajinska samouprava // knjiž. neodvisnost, samostojnost: manjšinska samouprava; samouprava narodov glede jezika, šol 2. samoupravljanje: naša družbena ureditev je slonela na samoupravi;
občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij
sekretár -ja m (á) 1. visoki funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti sekretarja;
poslovni sekretar;
pogovor, sestanek s sekretarjem;
kandidat za sekretarja;
direktor in sekretar / generalni sekretar Organizacije združenih narodov / državni sekretar funkcionar, ki je po položaju prvi za ministrom / ameriški državni, obrambni sekretar zunanji, obrambni minister Združenih držav Amerike// v socializmu visoki funkcionar, odgovoren za določeno področje občinske, pokrajinske, republiške, zvezne uprave: imenovati, razreševati sekretarje; dolgoletni sekretar / občinski, republiški sekretar / partijski sekretar 2. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle; tajnik: zapisnik je napisal sekretar;
sekretar društva / bil je njegov osebni sekretar 3. omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje; sekreter: zakleniti pisma v predal sekretarja
socialíst -a m (ȋ)
pristaš socializma: postati socialist; veljati za socialista; skupina socialistov; komunisti, konservativci in socialisti
// v nekaterih državah član socialistične stranke: glasovati za socialiste; zunanji minister je socialist; opozicijski, vladajoči socialisti; socialisti v Evropskem parlamentu; kandidat, poslanec socialistov; sodelovanje demokratov in socialistov / na volitvah so zmagali socialisti je zmagala socialistična stranka
♦ polit. krščanski socialist pristaš krščanskega socializma; soc. utopični socialist
sociálnodemokrátski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na socialne demokrate ali socialno demokracijo: socialnodemokratska ideologija / socialnodemokratska stranka / socialnodemokratski minister / od 1896 do 1919 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka
takóle prisl. (ọ̑) ekspr. tako: takole se obrnite;
takole sedite / vidite, takole razmetavajo družbeno lastnino; uprli se bomo. Ampak ne takole, praznih rok / omako pripravimo takole / sonet se glasi takole; minister je takole začel svoj govor; stvar je potekala nekako takole / takole kakih deset milijonov bo stalo; takole proti večeru je bilo
zaklàd -áda m (ȁ á) 1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad;
iskati, odkriti zaklad;
bogat, velik zaklad;
zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je// večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto // mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra // nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad // nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade 3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad // kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom // nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte;
izrabljati naravne zaklade dežel 5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad;
priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti 6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad // vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad 7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad
● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister
♦ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku
zakláden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na zaklad: odpreti zakladno skrinjico
♦ arheol. zakladna najdba najdba več predmetov, namenoma shranjenih ali zakopanih na kakem kraju
2. nanašajoč se na upravljanje z javnim, državnim denarjem: zakladni minister / zakladni denar; zakladna menica kratkoročni vrednostni papir, pri katerem za izplačilo obveznosti jamči država in ki posledično pomeni manj donosno, vendar zato varnejšo naložbo
zakládnica -e ž (ȃ) 1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico;
shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja // ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom 2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica 3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj 5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice;
črpati iz kulturne zakladnice naroda
● ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž. njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad
zakládnik -a m (ȃ) 1. kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico: zakladnik je odprl zakladnico 2. knjiž., v nekaterih državah zakladni minister: zakladnik je član vlade / državni zakladnik 3. star. kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajnik: zakladnik jim je izplačal njihov delež;
zakladnik društva
♦ zgod. zakladnik v fevdalizmu uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, ki upravlja zakladnico in premoženje fevdalca
zunánji -a -e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe;
zunanja plast kosti;
zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe;
tekel je po zunanji stezi / pognal je zunanjega vola pri vpreženi živini desnega// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke / zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup;
razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države;
zunanje predstavništvo;
zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih držav// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem;
zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve;
zunanji znaki bolezni;
zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka;
popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti / realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis;
spremenjena zunanja podoba mesta;
zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astron. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rač. zunanji pomnilnik; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški pokliczunánje prisl.:
igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
zunánji -a -e sam.:
dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti