doskočíšče -a s (í) šport. kraj, mesto doskoka: skakalec je padel in se valil po doskočišču;
naklon doskočišča / mivka za doskočišče pri skoku v višino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
humizírati -am nedov. in dov. (ȋ) agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tlahumizíran -a -o: humizirana mivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
mélj -a m (ẹ̑) (zelo) drobna mivka: jezero se je napolnilo z vulkanskim pepelom in meljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
mlévka -e ž (ẹ̑) zastar. mivka: hoditi po mokri mlevki ob Savi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
mlívka -e ž (ȋ) zastar. mivka: hoditi po mokri mlivki ob Savi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
múlj -a m (ȗ) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju;
morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem;
rečni mulj;
širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo
♦ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
polzéti -ím [u̯z] nedov. (ẹ́ í) - 1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti prepadu / knjiž. reka polzi po dolini
- 2. ekspr. počasi se premikati
- a) po gladki površini: jadrnica polzi proti obali / njeni prsti so mu polzeli po obrazu
- b) po površini sploh: megla polzi po dolini / sonce polzi proti obzorju / pogled mu je polzel po gorah
- 3. v zvezi polzeti iz rok, med prsti uhajati iz prijema zaradi
- a) gladkosti, vlažnosti: jegulje, ribe polzijo iz rok
- b) drobnosti, sipkosti: mivka, pesek polzi med prsti; pren. čutil je, da mu sreča polzi iz rok
- 4. knjiž. počasi minevati: minute so mu polzele kot dnevi / čas je polzel zelo počasi
● knjiž. oblast jim vedno bolj polzi iz rok jo vedno bolj izgubljajo; ekspr. besede so mu enakomerno polzele iz ust počasi je govoril; knjiž. na poledeneli cesti polzi drsi
polzèč -éča -e: po steklu polzeče kaplje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
sípec -pca m (ī) star. sipek pesek, mivka: kup sipca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
sípek -pka m (ī) nar. primorsko sipek pesek, mivka: sončiti se na sipku / morski sipek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vlážen -žna -o prid., vlážnejši (á ā) - 1. ki je (delno) pokrit z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen asfalt, tlak; vlažen od potu, rose
// ki je prepojen z manjšo količino tekočine, zlasti vode: vlažen robec; vlažna mivka; vlažna stena; perilo je še vlažno
// ekspr. znojen: obrisati si vlažno čelo; od strahu vlažne dlani
// ekspr. solzen: od ganjenosti vlažne oči / odgovarjati z vlažnim glasom - 2. ki ima precej vlage: vlažen gozd, travnik; zemlja je še vlažna; vlažna tla / vlažen mraz, veter, zrak / noči so bile precej vlažne / vlažen prostor
// pri katerem padavine presegajo izhlapevanje: vlažen letni čas, mesec; vlažno podnebje - 3. med. pri katerem se pojavlja izcedek: vlažni ekcem; vlažna gangrena
♦ alp. vlažni plaz plaz vlažnega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino
vlážno prisl.: oči se mu vlažno svetijo; vlažno topel prostor / v povedni rabi zunaj je bilo vlažno; sam.: ta rastlina dobro uspeva na vlažnem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.