bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
budíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj
/Dolgo/ je budila zaspanca.
2.
čustvenostno kdo/kaj povzročati kaj
Pesem (mu) budi spomin na mladost.
darováti -újem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namerno dati komu/čemu kaj
Darovala mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj kot obredno žrtev
(Za srečo in blagostanje) so bogovom darovali jagnje in nekaj mer žita.
3.
iz religije kdo/kaj narediti kaj ‘obred’
Daroval je mašo (za bolnike).
obudíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti koga ponovno budnega, živega
Ponesrečenca so obudili (z elektronapravami) /in z umetnim dihanjem/.
2.
kdo/kaj narediti kaj ponovno dejavno
Društvo so po nekaj letih obudili (v življenje).
3.
kdo/kaj narediti kaj ponovno navzoče v zavesti
Dogodek je (med navzočimi) obudil spomine na mladost.
4.
neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročiti kaj
Učitelj je (s knjigami) obudil v učencih ljubezen do domovine.
5.
iz religije kdo/kaj povzročiti kaj
Dogodki so /z nepričakovanimi obrati/ (med njimi) obudili kesanje.
prebíti2 -bíjem
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo preživeti kaj pri/s kom / kje / kod / kdaj
Mladost je prebil v domačem kraju.
2.
kdo preživeti kaj Mladost je prebil v revščini.2.1.
kdo preživeti kaj
Prebil je lepe čase.
3.
navadno čustvenostno, pešajoče, navadno z nikalnico kdo prestati kaj do konca
Bolnica je prebila operacijo / Bolnica ni prebila operacije.
preživéti -ím
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj Mladost je preživel v domačem kraju.1.1.
kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.
1.2.
kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.
2.
navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.
3.
kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.
primérjati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
glagol razumevanja kdo/kaj podobnostno ugotavljati koga/kaj s kom/čim
Svojega stanja ne more primerjati z njihovim.
uníčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.
zanêsti -nêsem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
2.
kdo/kaj navadno nehote preusmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/nad/pod/skozi/čez koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Otroka je /hitro/ zanesel na varno.
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kaj prevladati koga/kaj
Jeza ga je zanesla, pa jo je udaril.
4.
kdo/kaj preusmeriti kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
Pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog.
5.
kdo/kaj prevladati koga/kaj
Lepota in divjina sta potnike zanesli.
žrtvováti -újem
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj darovati komu/čemu kaj
Lastne interese je žrtvoval otrokom (za njihove višje cilje).
2.
iz religije kdo/kaj darovati koga/kaj
(Za boljšo letino in blagostanje) so (svojim največjim bogovom) žrtvovali jagnjeta in mlada dekleta.