aboníranec -nca m (ȋ) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev // ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
analizátor -ja m (ȃ) 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe;
globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov;
analizator zvoka
♦ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
ávtogól -a m (ȃ-ọ̑)
šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom
bêjzbolski in baseballski -a -o [bêjzbolski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na bejzbol: bejzbolski kij; bejzbolska čepica, palica; bejzbolska liga; bejzbolska tekma; bejzbolsko moštvo
branílka -e [branilka in braniu̯ka] ž (ȋ)
1. ženska, ki odvrača napad: branilke trdnjave
// ženska, ki varuje, ščiti: branilka živali / branilka zakona
2. publ. posameznica ali moštvo, ki zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov: premagati branilke naslova; branilka olimpijskega zlata; branilka velikega kristalnega globusa
3. odvetnica, ki brani, zagovarja obtoženca: javna branilka
4. šport. obrambna igralka pri nekaterih igrah z žogo: branilke so zadevale mete z razdalje
cónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na cono: conska meja
♦ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega območja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor
částen -tna -o prid., částnejši (á) 1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna;
vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda! 2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon;
častna četa, salva, straža;
sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni znak svobode Republike Slovenije najvišje državno odlikovanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti 3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika;
ta služba je v bistvu častna 4. zastar. pošten2,
častivreden: brodnik je bil časten človek
● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih
♦ pravn. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvočástno prisl.:
častno se bojevati; mladina je častno izpolnila naloge
četŕtfinalíst -a m (ȓ-ȋ)
šport. posameznik ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v četrtfinalu: po tej zmagi je postal četrtfinalist; četrtfinalist lige prvakov
četŕtfinalístka -e ž (ȓ-ȋ)
šport. posameznica ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v četrtfinalu: znane so vse četrtfinalistke; četrtfinalistka turnirja
defenzíva -e ž (ȋ)
odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada, obramba: preiti iz defenzive v ofenzivo; potisniti sovražnikove čete v defenzivo; umakniti se v defenzivo; nogometno moštvo je bilo v defenzivi
defenzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na defenzivo, obramben: defenzivni boj;
defenzivni položaj / defenzivni način igre
♦ voj. defenzivna bomba ročna bomba, ki se razleti v mnogo šrapnelovdefenzívno prisl.:
moštvo je igralo defenzivno
diktírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati2:
najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral;
diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral
dívji -a -e prid. (í) 1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec;
v starem štoru je našel divje čebele;
cepiti divjo češnjo;
jata divjih rac;
divje in gojene rastline;
divje in domače živali 2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo;
bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj // ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov 5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza;
ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto // ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa 7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis;
imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv 8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov;
divja gradnja črna gradnja;
divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gamsdívje prisl.:
divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
● ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
dnò -à s, rod. mn. dnòv in dnôv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno;
napraviti, očistiti dno;
vstaviti sodu dno;
gošča se zbira na dnu lonca;
kovček z dvojnim dnom;
ravno dno;
skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna // spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba 2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna;
potopiti kaj na dno morja;
pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili;
na dnu brezna, jame je temno;
globoko v dnu je ležalo mesto;
pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše;
na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja;
če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega // spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic // najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij 3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe;
v drami je prikazano dno takratnega življenja;
ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan;
iz dna srca sem ti hvaležen;
ljubiti, sovražiti iz dna srca;
v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega // v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
♦ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; glasb. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih; geogr. dno doline
doségati -am nedov. (ẹ̄)
1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa: dosegati cilje; dosegati svoj namen
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, ki ga določa samostalnik: dosegati napredek, uspeh; moštvo dosega zmage
2. v celoti opravljati, izpolnjevati: dosegati normo, plan
3. biti enak, enakovreden komu: po umetniški vrednosti dosega pisatelj svoje sodobnike / konzerve nikoli ne dosegajo sveže pripravljene hrane
● ta drevesa dosegajo višino do sto metrov so visoka do sto metrov
drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu;
otroci iz drugega zakona;
otrok v drugem letu starosti;
dne 2. [drugega] marca;
Filip II.;
v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna // po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste // glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco 2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv // ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati 3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini;
bila mu je druga mati;
hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojnidrúgi -a -o
1. samostalniška oblika od drugi: drugi je večji od prvega
● prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; pog. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu drugič
2. navadno v zvezi z eden izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji
// v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim
drúgoligáš -a m (ū-á)
šport. žarg. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši
ekípa -e ž (ȋ)
skupina ljudi, sestavljena za določeno delo, nalogo: na kraj nesreče so poslali opremljene reševalne ekipe; sestaviti ekipo za nogometno prvenstvo moštvo; filmska ekipa; snemalna ekipa radia in televizije; mešana, moška ekipa; ekipe za čiščenje zametov; člani ekipe; delo v ekipi / publ. v Evropi se je močneje usidrala ekipa novejših ameriških avtorjev skupina
enajstérica -e ž (ẹ̑)
skupina enajstih oseb: enajsterica občinskih mož
// publ. nogometno moštvo: to je bila tekma dveh solidnih enajsteric
enajstórica -e ž (ọ̑)
skupina enajstih oseb: eden iz enajstorice je nenadoma zaostal
// publ. nogometno moštvo: enajstorica zmagoslavno koraka z igrišča; za prvo mesto se poteguje šest enajstoric
évroligáš -a m (ẹ̑-á) šport.
moštvo, ki tekmuje v evroligi: v želji po zmagi je moštvo dobro proučilo igro znanega evroligaša; slovenski evroligaš; bitka za status evroligaša
favorizírati -am nedov. (ȋ) izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika ponavadi favorizira domače igralce;
favorizirati industrijo na škodo kmetijstva;
favorizirati nekatere kupce;
favorizirati domačo proizvodnjo;
volilni zakon je favoriziral močnejše stranke favorizíran -a -o:
favoriziran telovadec; njegova vloga je favorizirana; favorizirano moštvo
finále -a m (ȃ) 1. šport. zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših: naše moštvo je prišlo v finale;
reprezentanca se je uvrstila v finale;
finale za prvenstvo gimnazije v namiznem tenisu 2. knjiž. zadnji del kakega dela, dogajanja; zaključek, konec1:
finale drame, romana 3. glasb. zadnji stavek večstavčne instrumentalne skladbe ali zadnji del opernega dejanja: simfonija je izzvenela v mogočnem finalu
finalíst -a m (ȋ)
1. šport. posameznik ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Slovenije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti
2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil
♦ filoz. pristaš finalizma
finalístka -e ž (ȋ)
posameznica ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v finalu: finalistki turnirja; tekmovanje finalistk
fórma -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe;
čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi;
predpisovati formo v umetnosti;
vsebina in forma;
mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v sporazumevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo;
plavalci zopet prihajajo v formo;
moštvo je v blesteči formi;
olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo;
peščena forma
♦ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; glasb. ciklična forma; jezikosl. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči
franšíza -e ž (ȋ)
1. ekon. pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica odbije od izplačila: dogovoriti se za vrsto franšize / integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; odbitna franšiza pogodbeno določeni znesek, ki ga pri poravnavi škode zavarovalnica v vsakem primeru odbije od izplačila
2. ekon. pogodba med dvema podjetjema o prodaji blaga in opravljanju storitev, ki novo podjetje zavezuje k uporabi zaščitnega znaka in upoštevanju zaščitenih pravic osnovnega podjetja: podjetnik lahko začne samostojno poslovanje z nakupom franšize ali delujočega podjetja
// podjetje, ki pridobi tako pooblastilo: večina razvoja novih produktov se začne v franšizah
3. šport. žarg., v Severni Ameriki športno moštvo, ki tekmuje v okviru lige: franšiza v ligi NBA danes stane štiristo milijonov dolarjev
4. film. žarg. zamisel ali naslov filma, ki se uporabi za ustvarjenje serije filmov, ali film, ustvarjen na tak način: najuspešnejša filmska franšiza vseh časov sliši na ime Harry Potter
gól1 -a m (ọ̑)
šport. cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo, vrata: brcniti žogo v gol; nebranjeni gol / streljati na gol / na travniku so postavili gole in začeli z nogometom naprave, ki označujejo cilj napada
// dejstvo, da pride žoga v ta cilj: dati, doseči, prejeti gol; šport. žarg. zabiti gol / častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo / imajo dva gola prednosti
gòst1 gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó)
1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost
// kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost
● povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; večkrat je pri njih v gostih v gosteh
2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal
3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednjega mesta; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja
gostujóč -a -e prid. (ọ̄ ọ́)
ki javno nastopa, krajši čas deluje zunaj kraja stalnega udejstvovanja: gostujoči dirigent, trener; gostujoče moštvo; k razvoju razstavnega koncepta so kot gostujočega kuratorja povabili inovativnega oblikovalca / gostujoči profesor visokošolski profesor, ki določeno časovno obdobje, navadno en semester, predava na nematični visokošolski ustanovi
hêndikep tudi handicap -a [hêndikep] m (ȇ) 1. invalidnost: proučevanje hendikepa;
pogovor, predavanje o hendikepu;
ljudje s hendikepom / telesni hendikep 2. šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na hendikep;
tekmovati po pravilih hendikepa / igralec golfa, športnik z nizkim, visokim hendikepom // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen hendikep; podjetju je kljub vsem hendikepom uspelo osvojiti svetovni trg; dodaten, hud, velik hendikep; v prid. rabi: hendikep tekma; hendikep vožnja
hókejski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hokej: hokejski klub; hokejsko moštvo / hokejska tekma / hokejska palica
ígra -e ž (ȋ)
1. glagolnik od igrati
a) ob koncu prvega polčasa je postala igra zanimivejša; z atraktivno igro sta moštvi navdušili gledalce; gostje so vsilili domačinom svoj način igre; spoznati pravila igre / publ. hitra in napadalna igra pod košem / publ. gostje so pokazali lepo igro igrali so lepo
b) igra celotnega ansambla je bila zelo dobra; kritično so ocenili igro glavnega igralca / odlična filmska, gledališka igra
c) igra na violino je ni motila / klavirska igra
č) pri igri so se otroci sprli; vesela in sproščena igra / soba, primerna za igro / ekspr. takšno delo je zanj igra
d) igra s kartami se je zavlekla pozno v noč / odstopil je od nadaljnje igre
e) z rodilnikom: igra barv ob zahajajočem soncu; igra neštetih luči; opazoval je igro svetlobe in sence / igra valov
2. otroška dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo: izmišljali so si različne igre; čas so si preganjali z igrami / igrali so se gnilo jajce in druge igre / otroška igra
// dejavnost, navadno skupinska, za razvedrilo, zabavo sploh: igra s kartami, kockami / dobiti, izgubiti igro / družabne igre; igrati hazardne igre; igra na srečo; igra za denar pri kateri mora dati določeno vsoto denarja tisti, ki izgubi / pog. šli so se različne igre / računalniška igra igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
3. športna dejavnost, navadno skupinska, organizirana po določenih pravilih: poznal je vse igre z žogo / namizne igre; otvoritev šahovske igre / športna igra / bojne igre ki ponazarjajo boj; gladiatorske igre / ekspr., z oslabljenim pomenom ta miselnost je pritegnila v vojno igro mnogo narodov
4. literarno delo v obliki dialogov, navadno manjše umetniške vrednosti: brati, napisati igro; to igro so že večkrat uprizorili; igrati Finžgarjevo igro Veriga; igra iz kmečkega življenja / gledališka igra; radijska, televizijska igra / celovečerna igra ki traja približno dve uri; igra v treh dejanjih
// izvedba, uprizoritev takega dela: gledati igro; nastopiti v igri / igro je vodil dober režiser
5. ekspr., navadno s prilastkom preračunljivo, navadno nezakonito delovanje: spregledal je njegovo igro; v tej igri se ni znašel; brezobzirna igra gospodarskih sil / treba je bilo odkriti pravila igre v tej družbi / različne politične igre
// z oslabljenim pomenom delovanje, navadno nepričakovano, brez vzroka: vse je počivalo na čudni igri naključja, sreče, usode / to delo je igra fantazije / igra ljubezni in ljubosumja
6. nav. ekspr., navadno z rodilnikom nehoteni gibi, mimika, ki izraža, kaže določeno čustveno stanje, razpoloženje: igra njegovega obraza je bila zelo zgovorna; ni mogel prikriti nervozne igre prstov, rok / opaziti je bilo igro njunih oči
● publ. žoga je zletela iz igre iz prostora, določenega za igranje; ekspr. kraljevska igra šah; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦ igr. napovedati igro pri taroku prevzeti vodstvo igre; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; debatna igra v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje; ljudska igra ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; olimpijske igre mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe; odprta igra pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; igra preko kril, krilnih položajev pri kateri napada moštvo z vzdolžne strani igrišča; zgod. viteške igre turnir
igralnína -e ž (ī) 1. znesek, ki se plača za uporabo igrišča: prijavnina vključuje startnino, igralnino ter večerjo;
dnevna, letna igralnina 2. šport. znesek, ki ga tekmovalec dobi ali plača za nastop na športnem tekmovanju; startnina: zmagovito moštvo naj bi dobilo deset tisoč evrov igralnine
igráti -ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjema) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta;
v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo: igrati Beethovnove sonate / odlično igra Chopina, Mozarta zna igrati dela teh avtorjev2. povzročati glasbo z glasbilom: ves večer je igral (na) harmoniko, klavir, violino;
poje si in igra / začeli so igrati za ples / igrati po notah, posluhu, spominu / v orkestru igra flavto / iskali so koga, ki igra klavir zna igrati (na) klavir3. biti dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih: igrati hokej;
danes igrajo košarko, odbojko / že vse popoldne igra nogomet / publ. naše moštvo igra dobro, slabo košarko / Olimpija je igrala prijateljsko tekmo z Železničarjem, publ. proti Železničarju / naša reprezentanca bo igrala v finalu svetovnega prvenstva nastopala, tekmovala4. biti dejaven v določenia) družabni igri: že ves večer igrajo damo, domino, karte, tarok;
igrati šah / igrati za denar b) igri za denar: igrati športno stavo;
redno igra tombolo / igra na loteriji stavi / ekspr. samo popiva in igra 5. ukvarjati se, navadno poklicnoa) nepreh. z gledališko dejavnostjo: igra že več let;
že dolgo igra v mestnem gledališču;
zelo dobro, slabo igra / pog. igrati pri filmu / igra v operi b) z določenim skupinskim športom: še vedno igra v državni nogometni reprezentanci / kljub starosti igra košarko zelo dobro 6. ekspr. pretvarjati se, hliniti: ves večer je samo igrala;
v vsaki družbi igra / še vedno igra prizadetost, užaljenost / igrati hoče veliko damo 7. ekspr., z dajalnikom delati nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanjea) močnega razburjenja: mišice na licih so ji igrale;
od napora so mu igrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: prsti so ji kar igrali po mizi / brezoseb. vse v njej je igralo bila je zelo vesela, dobro razpoložena8. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na njenem obrazu je igral nenavaden izraz;
prepirljiva poteza je igrala ob njegovih ustnicah / v njenem glasu je igrala ganjenost / okrog ust mu igra smeh / solze ji igrajo v očeh // biti, obstajati, navadno v premikanju, gibanju: svetloba igra na stropu / v sončnem žarku je igral prah
● pog. v kinu Union igra zelo dober film se predvaja, je; ekspr. srce mu igra od veselja zelo je vesel; pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; zastar. igrati kolo plesati; ekspr. igrati komedijo delati se, navadno zelo opazno, čustveno, telesno prizadetega; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. igrati na dve karti zastopati hkrati dve nasprotni stališči, ne da bi prizadeti vedeli za to; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; igrati na borzi špekulirati s padanjem in dviganjem cen; ekspr. igrati z odprtimi kartami javno, odkrito kazati svoje namene
♦ glasb. igrati forte, piano; igr. igrati pri igri s kartami prevzemati, prevzeti vodstvo igre; šah. igrati z belimi, črnimi figurami; šport. moštvi sta igrali neodločeno igráti se
1. udeleževati se otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: deklice se igrajo, zastar. igrajo; otroci so se igrali na dvorišču; brezskrbno se je igral s svojim bratcem / pojdi ven in se igraj / igrati se z avtomobilčki, punčko, žogo / vse popoldne se igra z otrokom / mačka se igra s klobčičem volne; pren., ekspr. veter se je igral z listjem
// preh. udeleževati se otroške, navadno skupinske dejavnosti, ki ima določena pravila: otroci se igrajo razne igre; igrati se slepe miši, skrivalnice
// ekspr. neresno, brez večjega zanimanja ukvarjati se s čim: že celo uro se samo igra in nič ne naredi; nehaj se že igrati in začni resno delati / nimaš časa igrati se s tem pretirano dolgo in natančno ukvarjati se s tem
2. v zvezi s s, z nehoteno premikati kaj in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: zamišljeno se je igrala z obeskom na verižici; nervozno se je igral s prsti; ves čas pogovora se je igral z vžigalnikom / neprestano se igra s ključi
3. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: samo igra se z ljubeznijo; ne igraj se z zdravjem / igrati se z življenjem / dekle se samo igra s fantom ni resno zaljubljena vanj
// biti v popolni oblasti koga, česa: strast se igra z njim / lahko se igra z njo, kakor hoče
● evfem. igrati se ljubezensko, spolno izživljati se; ekspr. igrati se slepe miši, skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. igrati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. s to mislijo se je dolgo igral o tem je dolgo premišljal; ekspr. igrati se z ognjem, smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; ekspr. z rimami se kar igra dela jih z lahkoto, brez težav
igráje
1. deležnik od igrati: godba je odšla naprej, igraje koračnico; fantiči so igraje se tekali med množico
2. ekspr. izraža, da kdo kaj dela, opravi z lahkoto, brez težav: igraje opravlja svoje delo; igraje je vse pospravil; igraje so zavzeli trdnjavo
igrajóč -a -e:
odšel je domov, igrajoč užaljenost; gledal je igrajoče se otroke
igrán -a -o:
kvaliteta igranih del v gledališču; dobro, pogosto igrana skladba; njegova jeza je bila igrana
♦ film. igrani film film, v katerem nastopajo igralci
igríšče -a s (í)
prostor za športne igre: napraviti, urediti igrišče; kot, meja, rob igrišča / igrati, tekmovati na domačem, tujem igrišču / nogometno, teniško igrišče; šolsko igrišče; igrišče za golf, košarko / športno igrišče
● publ. domače moštvo je gospodarilo na igrišču vodilo, usmerjalo igro; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča
♦ šport. izčrtati igrišče narediti, narisati vse črte, ki so potrebne za tekmovanje v nogometu, atletiki
// navadno v zvezi otroško igrišče prostor, namenjen otrokom za igranje: sodobno opremljeno otroško igrišče; rekviziti za otroško igrišče
iz predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe
2. za izražanje
a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva
3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti
5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let
6. za izražanje
a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine
8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od
izenačeváti -újem tudi zenačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere;
zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e:
izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja
izgúbljati -am tudi zgúbljati -am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši zaa) kako stvar: izgubljati dlako, lase, perje / med izgublja med zorenjem odvečno vodo b) kako lastnost: izgubljati bistrost, lesk, ostrino, popolnost;
izgubljati moč, pomen, veljavo;
kosti starega človeka izgubljajo prožnost;
denar izgublja na vrednosti izgublja vrednost / izgubljati veselje do dela / sonce že izgublja svojo moč; običaji izgubljajo prvotni značaj c) kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubljati vid;
izgubljati kri krvaveti / izgubljati telesno težo hujšati; izgubljati zavest č) kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubljati čas s čakanjem / izgubljati oblast 3. z oslabljenim pomenom z neuspehom končevati določene procese, v katerih nastopata navadno dve nasprotni strani: naši igralci izgubljajo;
jezi ga, da vedno izgublja;
izgubljati na dirkah, pri igri;
pren., publ. premog izgublja bitko z nafto
● ekspr. zadnje čase samo še izgubljam moje delo ni cenjeno; nimam več ugleda; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; ekspr. nikar ne izgubljaj glave ostani priseben; naše moštvo izgublja korak z vodečim moštvom zaostaja za njim; ekspr. ne izgubljaj poguma bodi, ostani pogumen; ekspr. izgubljati tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; letalo izgublja višino leteč se hitro približuje zemlji; ekspr. za vsako malenkost izgublja živce se razburja; publ. izgubljati iz vida pravo poslanstvo kulture ne upoštevati, zanemarjati; publ. ljudje izgubljajo izpred oči tisto, kar je bistveno ne mislijo, pozabljajoizgúbljati se tudi zgúbljati se
1. prihajati v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti: izgubljati se zaradi megle; izgubljati se v gozdu
// nav. ekspr., s prislovnim določilom čezmerno, pretirano ukvarjati se s čim: izgubljati se v iskanju novega; izgubljati se v malenkostih; izgubljati se v podrobnostih
2. ekspr. začenjati živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: fant se vedno bolj izgublja
3. navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
a) neviden: pot se je izgubljala in spet prikazovala; cesta se za vasjo izgublja v gozd; telefonske žice se izgubljajo med vejami / knjiž. pokrajina se izgublja v megli
b) neslišen: glasovi se počasi izgubljajo; govorjenje se je izgubljalo v ropotu / koraki se počasi izgubljajo po hodniku
// knjiž. prehajati v kaj drugega: hrib se proti jugu izgublja v lahno nagnjen svet; sadovnjak se izgublja v polje
4. ekspr. počasi, skoraj neopazno odhajati: ljudje so se izgubljali v hiše; drug za drugim so se izgubljali skozi vrata
5. približevati se koncu obstajanja: strah se polagoma izgublja / publ. gospodarski pomen se pri tej akciji izgublja
// z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja: nekateri izrazi se izgubljajo; stare šege se izgubljajo
● ekspr. ob vsaki pripombi se je govornik izgubljal ni znal nadaljevati; ekspr. hiše se izgubljajo po pobočjih so raztresene; ekspr. obraz se mu je kar izgubljal pod veliko kapo kapa je bila prevelika v primeri z obrazom
izgubljajóč tudi zgubljajóč -a -e:
izgubljajoč čas s čakanjem na vlak, ni mogel vsega opraviti; hribi, izgubljajoči se v daljavi
izkupíček tudi skupíček -čka m (ȋ)
denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: prešteti, razdeliti izkupiček od prodanega blaga / star. kupiti kaj iz izkupička, za izkupiček, z izkupičkom / izkupiček predstave so namenili za dobrodelne namene
● naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo
izločíti in izlóčiti -im dov. (ī ọ́) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem je treba mesu izločiti kosti;
s sušenjem izločiti vodo iz sadja / naše internirance so izločili iz transporta / cenzura je izločila nekaj pesmi; iz učnih programov so izločili nepotrebno učno snov / publ. izločiti sredstva za izobraževanje
● publ. virusa raka še niso izločili osamili, izolirali// napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločiti blago slabše kakovosti iz prodaje; izločiti tovornjake iz prometa / izločiti tuje vplive odpraviti, odstraniti// s kemijskim, fizikalnim postopkom priti do česa: izločiti sladkor iz raztopine 2. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: avtor je ta problem izločil;
iz natečaja se izločijo prošnje, ki niso bile poslane v določenem času / knjiž. kritik je izločil iz dela poglavitne motive posebej imenoval, obravnaval3. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake skupnosti: zaradi tega dejanja so ga izločili;
sam se je izločil iz družbe 4. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega: zdravniška komisija ga je izločila;
na naboru so ga izločili;
izločili so jo zaradi neustrezne izobrazbe 5. oddati snovi iz celic ali iz telesa: človek izloči dnevno do tisoč gramov znoja
♦ mat. izločiti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; šport. izločiti igralca, moštvo zaradi neuspeha na izbirnem tekmovanju mu preprečiti nadaljnje tekmovanjeizločíti se in izlóčiti se ekspr.
pokazati se v obrisih: iz megle se je izločila zasnežena hiša
izlóčen -a -o:
izločeni kandidati; naš tekmovalec je bil v polfinalu izločen; izločen iz prometa
♦ voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote
izpopolnjeváti -újem tudi spopolnjeváti -újem [ispopou̯njevati; spopou̯njevati] nedov. (á ȗ) 1. delati kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolnjevati izdelke;
širiti in izpopolnjevati obrat;
izpopolnjevati stroj / izpopolnjevati vzgojo; človeški govor se je v tisočletjih izpopolnjeval 2. dodajati manjkajoče, nadomeščati: izpopolnjevati zaloge / moštvo izpopolnjujejo z okrepitvami 3. z dodatnim izobraževanjem dosegati večjo strokovnost, večje znanje: izpopolnjevati znanje;
izpopolnjevati se v pisanju;
strokovno se izpopolnjevati izpopolnjeváti se tudi spopolnjeváti se
1. postajati boljši, popolnejši, zlasti v moralnem pogledu: z delom se je notranje izpopolnjeval
2. predstavljati, ustvarjati skladno celoto: pravili se med seboj izpopolnjujeta
iztŕžiti -im in stŕžiti -im dov. (r̄)
sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega: za sadje je veliko iztržil; s prodajo rož je iztržil denar za vstopnino; letos je toliko iztržil, da si je kupil avtomobil
● pog. naše moštvo je iz šestih tekem iztržilo pet točk dobilo, doseglo
izziválka -e [izzivau̯ka in izzivalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki izziva: izzivalka in upornica / domišljava izzivalka
● ekspr. izzivalka usode ženska, ki se zaradi velikega poguma, predrznosti izpostavlja veliki nevarnosti
2. publ. posameznica ali moštvo, ki ima v boju, tekmi s prvakinjo navadno največ možnosti za pridobitev naslova prvakinje: brezhibno je plezala tudi njena izzivalka; dvoboj med svetovno prvakinjo in njeno izzivalko; turnir izzivalk
// ženska ali stranka, ki ima v boju za položaj navadno največ možnosti za zmago, izvolitev: glavna izzivalka vladne stranke; prva izzivalka sedanje ministrice
3. šah. ženska, ki si pridobi pravico tekmovati s svetovno prvakinjo za naslov prvakinje: kandidatka za izzivalko svetovne prvakinje
kondícija -e ž (í) stanje pripravljenosti organizma na napore, zlasti telesne; zdržljivost, zmogljivost: nogometaši morajo imeti kondicijo;
gostujoče moštvo se je izkazalo z izredno kondicijo / z vztrajnim treningom si je pridobil kondicijo / trenutno je v odlični kondiciji formi / ekspr. ta pa ima kondicijo dobro kondicijo// ekspr., navadno s prilastkom stanje, razpoloženje sploh: prizadevanja za boljšo zdravstveno kondicijo občanov / fizična, psihična kondicija
kônec1 -nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen oda) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na koncu privihan rep; tudi na koncu travnika je treba pokositi; postavil se je v vrsto, čisto na koncu b) navadno s prilastkom središča: odžagati črvivi konec deske;
zvezati oba konca vrvi / klop se s koncem dotika stene / zgornji in spodnji konec doline sta porasla s smrekami; sovražnik je zavzel spodnji konec mesta / naša hiša stoji na koncu vasi / ekspr.: na vse konce se je videlo na vse strani; samo v en konec smo hodili več ur samo v eno smer// navadno v povedni rabi izraža prenehanje določene prostorske razsežnosti: tu je konec travnika in začenja se gozd; kjer je bil konec tekmovalne proge, je bila postavljena vrvica / začetek in konec daljice sta označena / prišel je do konca parka / na koncu stavka stoji pika / moštvo je na tretjem mestu od zadnjega konca od zadaj2. nav. ekspr., navadno s prilastkom večji ali manjši del površine, prostora: severni konec dežele je gorat / ta konec hiše, stanovanja še nima elektrike / na mariborskem koncu so volitve že končali; v našem koncu ga ljudje dobro poznajo pri nas3. ekspr., navadno s prilastkom kos, del česa: en konec letala je priletel na streho bolnišnice / kakšen konec sveče, vrvi se bo že našel; od blaga so ostali sami konci odrezki, ostanki4. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča, začetkaa) glede na čas: konec avgusta je bil sončen;
uspešen konec sezone / ekspr. ne jezi se, saj še ni vseh dni konec stvar se bo dala še urediti, popraviti, povrniti / šele na koncu je bilo poletje lepo; že na koncu srednje šole se je zanimal za filozofijo b) glede na dogajanje: videl je le konec predstave, tekme;
konec romana je zelo razvlečen / šele na koncu se mu je zdelo delo zanimivo c) glede na obstajanje: film prikazuje konec starega Rima;
opisoval je konec meščanskega razreda // navadno v povedni rabi izraža prenehanje česač) glede na čas: tudi veselega dneva je bilo kmalu konec;
danes je konec šolskega leta;
kmalu bo konec meseca / ob koncu leta se je zgodilo; s koncem aprila ti bo potekel dopust konec / ekspr. potrpi, saj je septembra tako že konec d) glede na dogajanje: prišel je, ko je bilo že konec filma;
premirja je konec;
veselice je konec in treba bo domov / ekspr.: pristanem, da bo konec prepira, prepiru da se ne bomo več prepirali; za danes naj bo konec branja ne beri več / ekspr. konec iskanja je bil, da so ga zaprli rezultat, posledica / gong je označil konec dvoboja / publ. takoj po koncu tekme so ga prosili za izjavo po tekmi; odšel je že pred koncem predstave / ta zgodba nima jasnega, pravega konca razpleta, zaključka / ekspr. do konca življenja se boš kesal dokler boš živel / kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana konec e) glede na obstajanje: to bi pomenilo konec države, morale;
napovedovati konec sveta, umetnosti / ekspr. napraviti konec revščini / ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju lahko povzroči smrt// ekspr., v zvezi z iti izraža približevanje prenehanju obstajanja česa: zaloga gre h koncu / dela gredo počasi proti koncu se končujejo / s Hitlerjevo Nemčijo je šlo očitno h koncu bila je blizu poraza, propada / z njim gre h koncu umrl bo5. evfem., navadno s prilastkom smrt: njen tragični konec je vse pretresel / iti svojemu koncu naproti 6. pog., ekspr., navadno v zvezi s storiti, vzeti umreti, poginiti, ubiti se: žival je v jami storila konec;
v zaporu je od vsega hudega konec vzel / od lakote, strahu so že konec jemali umirali / na tem mestu je našel svoj konec komandantov spremljevalec je umrl, bil ustreljen / star. storiti hud konec umreti nasilne smrti / v povedni rabi: saj ga bo konec, ko ga tako mučite; od razburjenja, sreče ga je bilo skoraj konec; pren. ta obleka pa že jemlje konec 7. ekspr., z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja sorazmerno dolgo: dela, tedna ni in ni konec;
sprevodu ni hotelo biti konca / ali še ne bo konec teh stopnic / hvalil je, da ni bilo konca 8. v členkovni rabi, v zvezi na koncu izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in na koncu še jaz;
grozil je, da bo vsako uro ubil enega, na koncu pa še sebe 9. v členkovni rabi, v zvezi z do izraža najvišjo možno mero: do konca izčrpan se je vrnil domov;
to je do konca osamljen, pokvarjen človek / zdaj sem do konca prepričan, da imam prav popolnoma, čisto// poudarja celotnost, polnost dejanja: ko je nalogo napisal, naredil do konca, jo je pokazal očetu; ali si prebral knjigo do konca / ne povej samo na pol, ampak do konca 10. navadno v členkovni zvezi konec koncev končno, nazadnje: konec koncev se je le odpravil na potovanje / v medmetni rabi konec koncev, kaj to meni mar 11. star., v prislovni rabi od začetka, na začetku: od konca se je vsemu čudil, potem pa se je hitro privadil 12. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec 13. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa konec;
rada ga ima, pa konec / tako je prepričan, in konec / tako bo, kot pravim, pa konec besed // z zanikanim glagolom poudarja nemočnost, neustreznost: ne morem se privaditi, pa konec / stroj ne vzdrži, in konec
● ekspr. konec me bo od garanja zelo, preveč delam; ekspr. zaradi sto evrov te še ne bo konec ne boš gospodarsko propadel; ekspr. z njo je bilo konec, ko sem te prvič zagledal nisem bil več njen prijatelj, nisem je več ljubil, občudoval; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. biti na koncu z močmi, živci biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; ekspr. še nisem pri koncu še nisem končal; ekspr. to ne bo imelo dobrega konca se ne bo dobro končalo; ekspr. tu je on potegnil krajši konec stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. na napačnem, pravem koncu se česa lotiti napačno, prav; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec besed, debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; star. pod konec svojih dni je precej trpel zadnja leta, mesece življenja; ekspr. brez konca isker se je razsulo po nebu veliko; ekspr. na koncu jezika imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. še s koncem očesa ga ni hotel pogledati sploh ga ni hotel pogledati; ekspr. niti na konec pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. kaj bi jokala, saj ne greš na (drugi) konec sveta v zelo oddaljeno deželo, kraj; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. to je začetek konca poraza, propada; ekspr. na več koncih si je izposodil pri več osebah, bankah; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja zelo dolgo traja, je zelo dolgo, veliko; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih povsod; konec dober, vse dobro; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; prim. skonca1
lást -í ž (ȃ) 1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar: skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo / v last, v lasti dati, dobiti kaj v last; hiša je prešla v njegovo last; moštvo si je priborilo pokal v trajno last; star. kupiti, prodati v last kupiti, prodati; avtomobil, stanovanje v družbeni lasti // s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: prisvojiti si tujo last / v povedni rabi: avto je last podjetja; to je skupna last vseh bratov; z oslabljenim pomenom: knjiga je moja last; sredstva za proizvodnjo so postala družbena last; šalj. te lepe oči so bile last mladega dekleta
● ta nauk je postal njegova duševna last popolnoma ga je sprejel; knjiž. Prešernove pesmi so last vsega naroda pozna, ceni jih ves narod2. star. premoženje, posestvo: izgubiti vso svojo last;
mejnik med njegovo in sosedovo lastjo
lékcija -e ž (ẹ́) 1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik: beri tretjo lekcijo;
druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne // (učna) snov ene šolske ure: dijak se zadnje lekcije ni naučil; profesor je lekcijo dobro razložil; sprašuje samo zadnjo lekcijo 2. nav. mn., zastar. poučevanje izven šole; inštrukcija: preživljati se z lekcijami / dajati lekcije inštruirati; pren., ekspr. potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji 3. ekspr. oster opomin, ukor, kazen: dati komu pošteno lekcijo;
deliti lekcije;
podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija; ker nisi ubogal, si se prehladil – to naj ti bo lekcija za drugič (koristen) nauk
ligáš -a m (á)
1. šport. žarg. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci občinskega ligaša
2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani
ligáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje
líter -tra m (í)
1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre
// steklenica, posoda za to enoto: gostilničar je vzel liter in šel v klet; stresati jagode v kovinski liter / sam je spil ves liter vsebino steklenice
2. pog. liter vina: stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo; natakar, še pol litra; ali boš dal, plačal za liter; ekspr. naročal je liter za litrom / liter belega belega vina
● ekspr. pri litru je zelo pogumen kadar pije vino
márškompaníja -e ž (ȃ-ȋ)
voj., v stari Avstriji četa, pripravljena za odhod na fronto: marškompanija je odšla na fronto; moštvo marškompanije
mênedžer tudi ménedžer tudi manager -ja [tretja oblika mênedžer tudi ménedžer] m (ȇ; ẹ̑) 1. vodilni uslužbenec podjetja; direktor1,
ravnatelj: družbo upravljajo menedžerji;
odločilna vloga menedžerjev 2. publ. voditelj, organizator zlasti v gospodarstvu: biti menedžer turistične agencije;
dober, nesposoben menedžer / turistični menedžer // poslovni vodja moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: pevko je spremljal menedžer; menedžer boksarja; moštvo z menedžerjem in trenerjem
móštven -a -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na moštvo: moštveno prvenstvo, tekmovanje / moštveni športi; moštvene igre / moštveni igralec / moštveni prostori móštveno prisl.:
tekmovali bodo posamezno in moštveno
móštvo1 -a s (ọ̑) 1. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri: sestaviti moštvo;
za katero moštvo se navdušuješ;
gostujoče moštvo / hokejsko, nogometno moštvo; olimpijsko moštvo olimpijska ekipa; kapetan moštva / športno moštvo
♦ šport. prvo moštvo sestavljeno iz najboljših igralcev določenega kluba2. publ. osebje, ki je v službi na ladji; posadka: moštvo se je zbralo na krovu;
izkrcati moštvo z ladje / ladijsko moštvo 3. nav. ekspr. skupina ljudi ki hkrati opravlja kako skupno delo: izmena moštva v kurilnici
moštvò2 -à in môštvo -a in móštvo -a s (ȍ ȁ; ō; ọ̑) 1. star. lastnost moškega; moškost: moštvo se mu je v nadlogah krepilo;
spoštoval ga je zaradi njegove velike poštenosti in moštva;
nima niti trohe moštva // ekspr. moške funkcije, zlasti spolne: moštvo mu je začelo pojemati 2. evfem. moški spolni organi: med vojno je izgubil moštvo 3. star. več moških, moški: zlasti moštvo je odhajalo v tujino
namáhati -am, in namáhati tudi namaháti -am dov. (á; á á á) ekspr. natepsti, pretepsti: napadalca je pošteno namahal;
namahati s palico, šibo / domače moštvo bodo spet namahali premagali
● ekspr. namahali so za dva voza trave nakosili so
naspróten -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg;
z nasprotnega hriba so prihajali glasovi;
slika visi na nasprotni steni;
odšel je skozi nasprotna vrata / prijeti za nasprotni konec palice / pri nasprotni mizi so sedeli sami znanci bližnji, sosednji / zasukati kolo v nasprotno smer; nasprotna stran / pomagati si na nasprotni način / nasprotni gol // ki deluje ravno drugače kot izhodiščni: odbiti nasprotni napad; prestreči nasprotni udarec; nasprotna sila / piha močen nasprotni veter / nasprotni promet; nasprotna vozila 2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: oče in sin sta nasprotnega značaja;
nasprotna ideologija / nasprotni predlog; nasprotna izjava; ekspr. diametralno nasprotna trditev; dobivati nasprotna povelja / nasprotna prizadevanja 3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos: nasprotni igralec;
nasprotno moštvo / prestopil je v nasprotni tabor; nasprotna stranka / nasprotna igra / nasprotna vojska 4. v povedni rabi ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega: kdo mi je nasproten;
izjave prič so si nasprotne;
to je nasprotno vsem našim prizadevanjem
● publ. poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti drugače, sicer
♦ bot. nasprotni listi nasproti stoječi pari listov; geom. nasprotni stranici po dve in dve premici četverokotnika, na katerih so vsa štiri oglišča; mat. nasprotna predznaka plus in minus v odnosu drug do drugega; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; pravn. nasprotna tožba tožba, ki jo vloži toženec v tekoči pravdi zoper tožnikanasprótno
1. prislov od nasproten: nasprotno delovati; nasprotno usmerjeno gibanje
2. v členkovni rabi uvaja novo trditev namesto prej zanikane: s to izjavo ni škodil samo sebi, nasprotno, to bo škodilo vsemu kolektivu; izjava ni resnična, nasprotno, zlonamerna je; prosil ga nisem jaz, nasprotno, on mene; sam.: dosegel je ravno nasprotno; prepričal sem ga o nasprotnem
nasprótnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki komu nasprotuje: vedno je bila njegova nasprotnica
// z rodilnikom ženska, ki je, nastopa proti čemu: je ostra nasprotnica smrtne kazni; nasprotnica vojne
2. publ. nasprotna igralka, tekmovalka, nasprotno moštvo: do konca tekme niso uspele zatresti mreže nasprotnic; njena nasprotnica v finalu
nasprótnik -a m (ọ̑)
1. kdor komu nasprotuje: biti komu nasprotnik; dolgoletna nasprotnika sta se pobotala; dokazal je nasprotnikom, da ima prav; pri svojem delu ima veliko nasprotnikov; skušal je onemogočiti svojega političnega nasprotnika; nevaren, ekspr. zagrizen nasprotnik; izjava nasprotnika / nasprotnik v vojni sovražnik
// z rodilnikom kdor je, nastopa proti čemu: postal je velik nasprotnik alkohola; nasprotnik nemštva, samoodločbe narodov / vlada se je pokazala za nasprotnika revolucionarnih prizadevanj
2. publ. nasprotni igralec, tekmovalec, nasprotno moštvo: nasprotnika sta se sporazumela za remi; naša enajstorica ni bila kos nasprotniku; premagati nasprotnika; boksarja sta si bila v tem boju enakopravna nasprotnika
natôlči -tôlčem [natou̯či] dov., natôlci natôlcite in natolcíte; natôlkel natôlkla (ó) 1. s tolčenjem, udarjanjem priti do določene količine česa: natolkli so orehe za potico / natolkel je pet jajc v ponev ubil2. ekspr. natepsti, pretepsti: sosedov fant ga je spet natolkel / domači klub je natolkel gostujoče moštvo premagal3. ekspr. nabiti: na podlago so natolkli plast gline
navijáč -a m (á) 1. šport. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijači so navduševali domače moštvo;
hokejski, nogometni navijači // ekspr. (navdušen) privrženec: bil je najdelavnejši navijač v njihovem društvu 2. majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las; navijalka1:
naviti lase na navijače / navijači za lase
navíjanje -a s (í)
glagolnik od navijati: navijanje sukanca; stroj za navijanje čipk / navijanje ure je avtomatično / navijanje cen / burno navijanje gledalcev za domače moštvo
nèpremagljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki ga ni mogoče premagati: nepremagljiv junak;
zdelo se je, da je nasprotnik nepremagljiv;
nepremagljivo moštvo / knjiž. na tem področju je nepremagljiv / imeti nepremagljiv odpor do česa; nepremagljivo sovraštvo 2. ki se ne da odpraviti, odstraniti: nepremagljive ovire / nepremagljiv problem nerešljiv// ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: obšla ga je nepremagljiva groza / z nepremagljivo silo ga je vleklo k njej nèpremagljívo prisl.:
izložba ga je nepremagljivo vabila; nepremagljivo zoprn
nèuigrán -a -o prid. (ȅ-á)
publ. ki ni uigran: moštvo je še neuigrano
nogométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na nogomet: slovenska nogometna reprezentanca; nogometno moštvo / nogometna tekma / nogometna žoga; nogometno igrišče
♦ nav. mn., šport. nogometni čevelj obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa
obdržáti -ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal;
obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok;
obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdržal // ne prenehati držati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdržal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdržal na rami; sedla je in obdržala košaro v naročju // ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdržal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdržala ostala oblečena v plašč2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdržal, da se ni zgrudil;
z vsemi močmi so voz le obdržali / podpore so obdržale drevo pokonci / obdržati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdržati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdržati se na površini // narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdržal / obdržati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdržati glavo nad vodo; obdržati roko iztegnjeno 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdržal, drugo pa dal drugemu;
prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdržal / obdržati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdržali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdržati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma// narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdržal / po mirovni pogodbi so obdržali velik del ozemlja // ne prenehati razpolagati s čim: obdržati funkcijo; obdržati pravico do odškodnine; obdržati službo 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha bitia) na določenem mestu: obdržali so ga v bolnišnici, zaporu;
ni ga mogla več obdržati doma, preveč ga je mikala gostilna;
ekspr.: tujina ga ni mogla obdržati;
tu me ne bi obdržali niti na vrvi b) v določenem odnosu: obdržati moža, prijatelje;
obdržati (si) naročnike, odjemalce 5. ne prenehatia) opravljati kako dejavnost: obdržati gostilno, obrt b) uporabljati: obdržati stare ladje v prometu;
obdržati latinico / obdržati predpise ne jih odpraviti / obdržati družinske navade c) gojiti: obdržati le nekatere vrste hrušk 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdržati;
podjetje se je kljub krizi obdržalo;
kot kovač se ni mogel obdržati;
obdržati se brez tuje pomoči // ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdržati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdržalo
♦ šah. obdržati figuro 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdržati prvotni vrstni red, začetni tempo // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdržati koga pri volji; obdržati moštvo v kondiciji; obdržati živino zdravo // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdržati barvo; obdržati ravnotežje; obdržati vitkost 8. ekspr., v zvezi obdržati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi;
ta dogodek sem obdržal v spominu 9. v zvezi obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdržati novico, poslovne skrivnosti zase;
ni mogel obdržati v sebi, kar je čutil
● obdržati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdržati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdržati v sebi vse izbruha; ekspr. obdržati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česaobdržáti se
1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati; sreča je, da so se med vojno obdržali / združili so se, da bi se obdržali na tržišču / pog.: hrastovo listje se obdrži na drevju do pomladi ostane; most se je obdržal do danes; sneg se ni dolgo obdržal je kmalu skopnel
// ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdržalo; stoična filozofija se je dolgo obdržala
// pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdržijo samo na suhem; jabolka so se obdržala, hruške so pa zgnile
2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdržati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdržal
3. ne spremeniti se: cene se bodo obdržale; vreme se ni obdržalo ni ostalo lepo
● obdržati se na nogah ne pasti; vladar se je obdržal na oblasti ni prenehal vladati
obrámba -e ž (ȃ) 1. odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada: vdati se brez obrambe;
preiti iz obrambe v napad;
pripraviti se na obrambo;
potisniti nasprotnikove čete v obrambo;
onesposobiti koga za obrambo;
obramba države / koncepcija splošne ljudske obrambe; svet za ljudsko, narodno obrambo; v nekaterih državah minister za obrambo 2. varstvo, zaščita: biti brez obrambe;
vzeti koga v obrambo;
obramba ladij pred minami;
obramba proti mrazu 3. dokazovanje pravilnosti ideje, mnenja: obramba resnice, stališča 4. šport. faza športne igre, ko si moštvo prizadeva ohraniti določen rezultat: povezati obrambo in napad / preiti v obrambo / conska obramba pri kateri brani vse moštvo določen prostor// šport. žarg. obrambni igralci pri nekaterih igrah z žogo: gostje so razbili domačo obrambo; slaba igra obrambe 5. pravn. zagovor, zagovarjanje obdolženca: pripraviti, sprejeti obrambo;
obrambo vodi znan odvetnik / čakali so, kaj bo povedal v svojo obrambo / pravn. žarg. na predlog obrambe so obravnavo preložili branilcev
● ekspr. napad je najboljša obramba s tem, da človek očita napake drugim, prepreči, da bi mu drugi očitali njegove
♦ med. obramba organizma proti bolezni; šah. indijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni fianketira enega ali oba lovca; šol. obramba disertacije zagovor disertacije pred komisijo; obramba in zaščita v socializmu učni predmet, pri katerem se poučujejo osnovne oblike obrambe in družbene samozaščite; voj. protiletalska, protiraketna obramba; teritorialna obramba
obrámben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrambo: obrambni jarek, nasip, stolp, zid;
izdelati obrambni načrt;
oslabiti obrambni sistem nasprotnika;
obrambno sredstvo / obrambni položaj; obrambna postojanka / obrambna moč države / obrambna vojna; napadalno in obrambno orožje / obrambni igralec
♦ med. obrambna moč organizma; nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; voj. obrambna linija; ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega območjaobrámbno prisl.:
moštvo je igralo obrambno
odnêsti -nêsem dov., odnésel odnêsla (é) 1. z nošenjem spraviti z določenega mesta: odnesti smeti;
odnesti komu sporočilo;
odnesti krožnike na mizo, jabolka v klet;
odnesti na ramah, v naročju;
odnesti prtljago s seboj;
naskrivaj odnesti / evfem. tat je odnesel več dragocenih predmetov ukradel; ekspr. kdo mi je odnesel svinčnik vzel / šalj., kot vljudnostna fraza sedite, da nam ne odnesete spanja; pren., ekspr. odnesla mu je srčni mir // z nošenjem spraviti kaj od kod z določenim namenom: odnesti blago k šivilji; odnesti čevlje k čevljarju; odnesti denar v hranilnico; odnesti otroka spat 2. z delovanjem odstraniti: hudournik je odnesel hišo;
voda je odnesla most;
izginili so, kakor bi jih bil veter odnesel / ekspr. s tovornjakom je odnesel hišni vogel odbil// z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji: vodni tok ga je odnesel od brega / brezoseb. čoln je odneslo na odprto morje 3. publ. dobiti, doseči: odnesti nagrado;
na olimpijadi je odnesel dve medalji / na tekmovanju je naše moštvo odneslo prvo mesto zasedlo; pri trčenju je odnesel hude poškodbe je bil hudo poškodovan; prav on je odnesel največ udarcev je bil najbolj tepen / odnesti zmago zmagati4. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku hitro oditi: kar odneslo ga je, ko jih je zagledal;
ni še povedala do konca in že jo je odneslo;
kot bi ustrelil, ga je odneslo iz sobe / pred leti ga je odneslo v tujino 5. pog., ekspr., v zvezi z jo ostati živ, rešiti se, prestati: vsi so padli, samo on jo je odnesel;
odnesel jo je brez poškodb;
poceni, srečno jo odnesti / če te on dobi v roke, je ne boš odnesel boš kaznovan
● evfem. ne bo več dolgo, pa ga bodo odnesli bo umrl; pog., ekspr. odnesti celo glavo, kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. odnesti pete oditi; pobegniti; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. s potovanja je odnesel nepozabne vtise potovanje ga je zelo prevzelo; pog. iz šole je le malo odnesel v šoli se je le malo naučilodnesèn tudi odnešèn -êna -o:
odnesen klobuk; vrniti odnesene stvari
odpovédati -povém dov. (ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo;
odpovedati komu službo, stanovanje // izjaviti, da osebeka) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo, sporazum b) česa naročenega ne želi več: odpovedati časopis / odpovedati naročeno kosilo 2. izjaviti, sporočiti, da napovedanega, obljubljenega dejanja ne bo: zaradi bolezni v ansamblu so predstavo odpovedali 3. z oslabljenim pomenom narediti, da kdo ni več deležen česa pozitivnega od osebka: odpovedati komu gostoljubje;
odpovedati staršem pokorščino ne biti več pokoren, ubogljiv4. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: ko sem to slišal, so mi odpovedale noge;
včasih mu odpove spomin / odpovedale so mu moči; ob tem problemu je tudi njegovo znanje odpovedalo / v drugem polčasu je moštvo odpovedalo / po eni uri dela je stroj odpovedal / publ. slabši material v takih razmerah odpove postane neprimeren, se pokvari
● od presenečenja mu je odpovedal glas, jezik ni mogel (spre)govoriti; ekspr. koruza je letos odpovedala slabo obrodila; za taka merjenja klasična metoda odpove postane neuporabna, neprimerna; ekspr. ob takih izgubah razum odpove take izgube se ne dajo razumsko opravičiti; ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; odpovedati tujemu novinarju gostoljubje prepovedati nadaljnje bivanje v državi
♦ fin. odpovedati (na odpovedni rok vezano) hranilno vlogo izjaviti, da osebek želi vezano vlogo po preteku odpovednega roka dvignitiodpovédati se
1. izjaviti, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti: odpovedati se dediščini v korist brata; odpovedati se predsedniški funkciji, prestolu / publ. države podpisnice so se odpovedale uporabi sile
2. zavestno narediti
a) da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več: odpovedati se udobju / odpovedati se načrtu, sreči / zdravniki so ji svetovali, naj se zaradi bolezni odpove otrokom naj ne rodi, nima otrok / odpovedati se svetu
b) da se osebek zaželenega dejanja ne udeleži, ga ne opravlja: odpovedati se izletu, kajenju, študiju / odpovedati se alkoholnim pijačam
3. izjaviti, da osebek ni več s čim v pozitivnem odnosu, zvezi: odpovedati se svojim idejam, svoji veri / ker so film zelo spremenili, se mu je scenarist odpovedal
odpovédan -a -o:
prireditev je bila odpovedana; odpovedano stanovanje
ofenzíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ofenzivo, napadalen: ofenzivno partizansko bojevanje / ofenzivno in defenzivno orožje / ofenzivna vojna 2. bojevit, borben: domači igralci so bili bolj ofenzivni kot gostje / ofenzivna igra moštva // ki izraža, kaže oster, grob, žaljiv odnos do koga; napadalen: politik je imel ofenziven govor
♦ avt. ofenzivna vožnja vožnja, pri kateri voznik ne upošteva dovolj cestnoprometnih predpisov, razmer na cesti; voj. ofenzivna bomba ročna bomba z lažjim kovinskim oklepomofenzívno prisl.:
moštvo je igralo ofenzivno
ojunáčiti -im dov. (á ȃ) knjiž. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so ojunačile moštvo;
ojunačil se je in vprašal / uspeh jih je ojunačil spodbudil
oróžje -a s (ọ̑)
1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili cepce za orožje; uriti se v ravnanju z orožjem; orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
● ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; šport. žarg. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje; beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje
oslabíti -ím dov., oslábil (ī í) 1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila;
lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili 2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze;
oslabiti napad // nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid oslabíti se
izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti: napadi so se oslabili
oslabljèn -êna -o:
oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo
♦ jezikosl. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci
outsider -ja [áu̯tsájder] m (ȃ-ȃ)
1. šport. žarg. kdor ima na tekmovanju malo možnosti za zmago: tekmovalci so se razdelili na dve skupini – boljše igralce in outsiderje / njihovo moštvo je letos igralo vlogo outsiderja
2. pog. kdor ni vključen v kako skupnost, obstranec: vsi junaki v romanu so outsiderji in boemi; družbeni outsider
plasírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti: težko je plasirati nove izdelke na tržišče;
dosežke raziskovanj so uspešno plasirali v proizvodnjo / plasirati roman na knjižni trg / na seji mu je uspelo plasirati svoj predlog / srednji napadalec je plasiral žogo v gol jo je brcnil v golplasírati se s prislovnim določilom
dobiti, doseči: moštvo se je plasiralo na tretje mesto / dobro se je plasiral v svoji družbi se je uveljavil
plasíran -a -o:
plasirani proizvodi; bil je najbolje plasiran smučar
podlégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen
// prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost
pòdprvák -a m (ȍ-á)
posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: svetovni slalomski podprvak; evropski podprvak v krosu / osvojiti naslov podprvaka na bradlji, drogu
pokál -a m (ȃ)
lepo oblikovana posoda kot priznanje za zmago navadno na športnem tekmovanju: izročiti zmagovalcu pokal
// publ. pokalno tekmovanje: evropski pokal v nogometu
● star. natočiti pokal bokal; publ. moštvo je tudi tokrat odneslo pokal zmagalo
poklékniti -em, in poklekníti in poklékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̑) 1. postaviti telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: reševalec je pokleknil k ponesrečencu;
poklekniti na stopnico;
pokleknila je pred graščaka in ga prosila;
poklekniti na eno koleno, na obe koleni / kamela poklekne, da ji naložijo tovor
♦ rel. poklekniti in moliti // v krščanskem okolju upogniti nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: pokleknil je in odšel iz cerkve 2. ekspr. ukloniti se, vdati se: kljub težavam niso pokleknili;
naš narod ni pokleknil pred okupatorji / pred tako strokovno razlago je moral poklekniti 3. publ. biti premagan: moštvo je pokleknilo na domačem igrišču;
pokleknil je šele v finalu pokleknívši zastar.:
pokleknivši na eno nogo, začne streljati
pôlfinalíst -a [pou̯finalist] m (ȏ-ȋ)
šport. posameznik ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v polfinalu: postal je polfinalist; med polfinalisti je tudi reprezentanca Slovenije
pôlfinalístka -e [pou̯finalistka] ž (ȏ-ȋ)
šport. posameznica ali moštvo, ki se kvalificira za nastop v polfinalu: znane so polfinalistke ženskega odbojkarskega evropskega prvenstva; polfinalistka lepotnega tekmovanja; polfinalistka v košarkarskem tekmovanju dijakinj
polovíca -e ž (í)
1. del na dva enaka dela razdeljene celote: dobiti polovico klobase; dodati polovico moke takoj; polovica otrok bo šla v drug razred; polovica podjetij je že podpisala sporazum; plačati polovico stroškov
// približno polovična
a) mera, količina: ob potresu je bila porušena polovica hiš / ekspr. polovica ljudi tega ne ve zelo veliko
b) v prislovni rabi, navadno s primernikom stopnja: polovico mlajša je od njega; pojedel je polovico več kot ti; stroški so (za) polovico večji, kot so predvidevali
// s predlogom mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: članek je prebral ravno do polovice; sunil je žogo nekaj metrov čez polovico; biti na polovici poti / prerezati kruh čez polovico
2. navadno s prilastkom kar predstavlja del na dva enaka dela razdeljene stvari, zlasti glede na določeno izhodišče: zrezati jabolka na polovice; pobarvana polovica stene; prva polovica poti; zgornja polovica travnika je močvirna / v drugi polovici tedna se bo vreme spremenilo v drugem delu; leva in desna polovica obraza; obe polovici žemlje / šport. žarg. žoga je v nasprotnikovi polovici
● šalj. to je moja boljša polovica žena; šalj. svojo slabšo polovico boš pa že pregovorila moža
♦ šport. napadalna polovica v kateri skuša moštvo doseči zadetek; obrambna polovica v kateri skuša moštvo nasprotniku preprečiti zadetek
polovíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. ki je za polovico manjši od celote: polovična cena, hitrost, mera / polovični delovni čas; polovični zidak; polovična vozovnica vozovnica, za katero se plača samo polovica določene cene / polovična avtocesta hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer2. s katerim se doseže samo del določenega namena: polovični ukrep;
polovična rešitev // nav. ekspr. delen2, nepopoln: učinek akcije je bil le polovičen / polovična resnica enostranska, neobjektivna
● domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček je igralo neodločeno; ekspr. vse, kar zna, je polovično nepopolno, pomanjkljivo
♦ čeb. polovična naklada naklada z nižjimi satniki; kor. polovični obrat plesni obrat za 180°; med. polovična kopel kopel telesa od pasu navzdol; obl. polovični predpasnik predpasnik, ki ima le del od pasu navzdol; polovična guba guba, pri kateri je tkanina zapognjena samo na eno stran; pravn. polovična kmetija nekdaj posestvo, ki obsega polovico zemljišča, ki ga je fevdalni gospod dal podložniku v užitek, obdelovanje; tur. polovični penzion z dvema obrokoma hranepolovíčno prisl.:
polovično izpolnjevati zahteve; ne ukrepajte polovično
pomladíti -ím dov., pomládil (ī í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila;
pomladiti koga z lepotno operacijo;
v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz3. narediti, da sestavljajo kako skupinoa) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor;
nogometna reprezentanca se je pomladila b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd
♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno oblikoc) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik;
režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela pomladíti se
dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila
● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec
pomlajèn -êna -o:
z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi
pomlájati -am nedov. (á) pomlajevati: nova obleka ga pomlaja / veselje mu pomlaja obraz / pomlajati moštvo, organizacijo / pomlajati vinograd
poráziti -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. premagati: premišljeval je, kako bi ga porazil;
poraziti nasprotnika, sovražnika / domače moštvo je porazilo goste // zelo prizadeti, potreti: to dejstvo me je porazilo; spoznanje, da smo jim le sredstvo za dosego cilja, nas je najbolj porazilo / njegova lakomnost jo je porazila 2. prevzeti, presenetiti: porazila jih je lepota mesta / porazila ga je duhovna moč tega človeka
● zastar. do tal poraziti mesto porušitiporážen -a -o:
poražena dežela; vojska je bila poražena; vsa poražena je strmela predse; poraženo moštvo
pospráviti -im dov. (á ȃ) 1. dati kaj na določeno, pravo mesto: pospraviti igrače, knjige / pospraviti krožnike na polico; perilo je pospravila v omaro; vedno mora sama pospraviti za otroki; nikoli ne pospravi za seboj // narediti, da je kaj urejeno, počiščeno: pospraviti mizo, sobo; pospravil je po dvorišču // dati kaj stran, proč, da ni napoti: iz sobe so pospravili vse odvečne stole; pospravi knjige z mize, bomo kosili 2. spraviti pridelek s polja: letos so zelo zgodaj pospravili krompir;
seno so pospravili še v suhem vremenu;
vse so že pospravili z njiv 3. ekspr. pojesti: pospravil je že dva zrezka, pa je bil še lačen;
z velikim tekom je pospravil skledo žgancev;
hlastno sta pospravila sadje 4. pog., ekspr. ubiti, usmrtiti: hvalil se je, koliko jih je med vojno pospravil
● naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo; pog. na mesec pospravi dva milijona porabi, zapravi; ekspr. tat je pospravil vso zlatnino vzel, ukradel; ekspr. pospravi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. če nočeš ubogati, kar pospravi svoje kovčke pojdi, odidiposprávljen -a -o:
lepo pospravljena soba; žito je že pospravljeno
postáva1 -e ž (ȃ) navadno s prilastkom 1. človeško telo glede na zunanji videz, zlasti rast, mere: dekle z deško postavo;
kljub porodom ima še lepo postavo;
popraviti pomanjkljivosti postave z ustreznim krojem;
kakor hrast močna postava / spoznati koga po postavi / ekspr. krepka postava se je prerinila skozi vrata človek krepke postave / z oslabljenim pomenom biti majhne, suhe, visoke, vitke postave majhen, suh, visok, vitek// neznano, nejasno vidno živo bitje, navadno človek: neka postava je ležala v parku; iz megle so se prikazale opotekajoče se postave 2. knjiž. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik1:
igralec je ustvaril prepričljivo postavo vaškega veljaka;
žena mu je bila vzor za mnoge ženske postave v romanu / on je ena izmed najbolj znanih postav našega kulturnega življenja oseba, osebnost3. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju: trener je določil postavo šele dan pred tekmovanjem;
moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi
● ekspr. bela postava stoji ob postelji smrt; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje
povêsti -vêdem dov., povêdel in povédel povêdla, stil. povèl povêla (é) 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: spoštljivo ga je povedel v hišo;
povedel jo je v drugo sobo / sam ga je povedel po stopnicah / povedel jih je v boj
● vznes. povedel jih je zmagi naproti pod njegovim vodstvom so zmagali; knjiž. povsod so šli za njim, kamorkoli jih je povedel v vsem so ga podpirali2. publ. priti pri tekmovanju na prvo mesto, pred druge: na ovinku je povedel najmlajši kolesar // doseči prednost v igri: v začetku je povedlo domače moštvo / povesti z ena proti nič
prédnost -i ž (ẹ́)
1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim
a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti
b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo
c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost
2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo
3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov
♦ avt. vozila s prednostjo vozila policije in reševalna, gasilska ter druga vozila na nujni vožnji
prelíti -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. ekspr. obliti2,
politi: od strahu ga je prelil mrzel pot;
od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti1:
prelil ga je strah, da je zašel;
prelil ga je občutek sreče
● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jihprelíti se
1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili
// ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje
2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje
3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir
♦ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja
prelít -a -o:
z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze
premágati -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste;
premagati nasprotnike;
premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče;
radovednost ga je premagala, da je odprl pismo;
brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celotipremágati se
ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom
premágan -a -o:
prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih
premagováti -újem nedov. (á ȗ) 1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste;
premagovati napadalca, sovražnika;
pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje;
spanec ga premaguje 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa premagováti se
ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala
premagujóč -a -e:
premagujoč solze, je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost
premóč -i in -í ž (ọ̑)
položaj močnejšega glede na šibkejšega: zavedati se svoje premoči; dobiti, priboriti si premoč; domače moštvo je bilo ves čas v premoči; občutek premoči nad kom / spet se je pokazala premoč novega nad starim / gospodarska premoč razvitih držav; številčna premoč nasprotnika večje število nasprotnikov; publ. imeti premoč v oborožitvi biti bolje oborožen
● nogometaši so izkoristili terensko premoč boljši, ugodnejši teren
premôčen in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni
● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkahpremočnó tudi premôčno prisl.:
naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala
presenétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil;
presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi;
neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil 2. evfem. zalotiti, ujeti: policisti so tatu presenetili pri kraji;
mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež;
zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti
● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalopresenéčen -a -o:
presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati
presenetljív -a -o prid., presenetljívejši (ī í) ki koga preseneti: presenetljiv odgovor;
našli so presenetljivo rešitev;
s presenetljivo preudarnostjo je upravljala tovarno // ekspr. zelo velik: moštvo je doseglo presenetljiv uspeh; razlika med njima je presenetljiva presenetljívo
1. prislov od presenetljiv: presenetljivo je reagiral na njegove obtožbe
2. ekspr. zelo: vzpon na goro je bil presenetljivo lahek; presenetljivo strma pot; presenetljivo lepo je oblečena; sam.: nič presenetljivega se ni zgodilo
prikazováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: prikazovati postavljanje šotora;
nazorno prikazovati / manekenka na modnih revijah prikazuje obleke / slika prikazuje lepo plavolasko na sliki je lepa plavolaska; papir preganite, kot prikazuje skica kot je narisano na skici// z določenimi sredstvi, na določen način delati, da kdo lahko kaj spozna, izve: pisatelj prikazuje sodobno velemestno življenje; s skicami prikazovati; grafično prikazovati; poskušala se je prikazovati dobronamerno / z oslabljenim pomenom: prikazovali so ga kot nesposobnega človeka; prikazoval se je za bolehnega / film prikazuje trpljenje v taboriščih // biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca prikazuje izgubo / podatki najbolje prikazujejo gmotno stanje 2. s posebnimi napravami povzročati, da postane slikovni zapis filmskega dela viden: novi slovenski film že prikazujejo v kinematografih;
javno prikazovati / na televiziji pravkar prikazujejo oddajo o športu je na sporedu, jo oddajajo3. dajati podatke, informacije o čem: semafor prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo / diagram prikazuje rast proizvodnje prikazováti se
1. s prihajanjem na določeno mesto biti za koga viden, opazen: gams se je skrival in se spet prikazoval; utapljajoči se se je sem in tja prikazoval na površju / izza gore se je že prikazovalo sonce je vzhajalo; ekspr. iz hiše se je le redko prikazoval prihajal
// pojavljati se, začenjati obstajati kje (vidno, opazno): na svetli površini se prikazujejo temni madeži; na nebu se že prikazujejo zvezde
2. po ljudskem verovanju večkrat se pojaviti v čutno zaznavni obliki kljub nematerialni naravi: pravi, da se ji prikazuje pokojni mož; nekdanja lastnica gradu se prikazuje na samotnih krajih; pogosto se prikazovati / v sanjah se ji je prikazovalo nenavadno bitje
♦ rel. Jezus se je prikazoval apostolom
prikazujóč -a -e:
prikazujoč svoje poglede, se je zelo razvnel
prikazován -a -o:
to obdobje je v književnosti pogosto prikazovano
priméren -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja;
on je primeren za to delo;
za dež primerna obutev;
stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka// ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času;
uporabljati primerne besede;
ta obleka za gledališče ni primerna;
njihovo vedenje ni primerno 3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj;
vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem primérno prisl.:
primerno govoriti; primerno se oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami
primérni -a -o sam.:
nič primernega ni mogel dobiti
♦ šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno
príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti bitia) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel;
komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodilb) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh;
iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljanac) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire;
priti čez reko, skozi predor // premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel;
počakali so, da pride še predsednik;
iz hiše je prišla gospodinja;
na oder je prišel pevski zbor;
večkrat je prišel pod njeno okno;
pridi ven, če si upaš;
priti z zamudo;
priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite // po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka;
pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi 5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas;
smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno // pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz;
solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat 8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige;
na podlago pride debela plast peska;
slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik // začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja;
s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve // pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil 10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje;
v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi;
spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal14. pog., z izrazom količine stati1,
veljati: zidar te pride deset evrov na uro;
koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane// znesti2: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam 15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebkaa) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode;
vozilo je prišlo iz ravnotežja;
priti v nesrečo, nevarnost;
priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navadab) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo;
star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal c) nedov.,
pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je;
ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale prišédši -a -e star.:
prišedši v mesto, je poiskal prijatelja; vsi so se ozrli na prišedšo žensko; sam.: prišedšega so burno pozdravili
príšel -šla -o:
prišli fantje, vojaki; vsi so pogledali prišla dekleta; sam.: govorili so o prišlih in domačih
proti2 predl., z dajalnikom 1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu;
dim se vzdiguje proti nebu;
pluti proti obali;
veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni // za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo 2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku;
vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki 3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru;
pride proti večeru;
bilo je proti osmi uri 4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji;
gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata 5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi;
storiti kaj proti pravilom;
delati proti predpisom;
to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji;
snov je odporna proti ognju;
obstojnost barve proti sončni svetlobi 8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3:
proti revežem je trdega srca;
politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim 9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil;
tako se je pohvalila proti sošolki 10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri;
načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo // za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim 11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj
prvák -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak;
kolesarski, smučarski, šahovski prvak;
prvak v boksu, hokeju, plavanju;
publ.: osvojiti naslov prvaka;
branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, svetovni prvak
♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. publ. predsednik politične organizacije, navadno stranke: prvak največje opozicijske stranke;
sestanek prvakov koalicijskih strank // ugleden, vpliven član politične organizacije: policija je aretirala več sindikalnih prvakov 4. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov;
zborovanje prvakov / narodni prvaki 5. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
prvákinja -e ž (á)
1. posameznica ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: premagati prvakinjo; publ. osvojiti naslov prvakinje / državna, olimpijska, svetovna prvakinja
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom ženska, ki se posebno odlikuje v čem: prvakinja dobrodelnosti / prvakinja baleta, opere
3. publ. predsednica politične organizacije, navadno stranke: prvakinja stranke
pŕvoligáš -a m (ȓ-á)
šport. žarg. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v prvi ligi: poročila o tekmah prvoligašev
rágbijski tudi rugbyjski -a -o [rágbijski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na ragbi: ragbijski klub; ragbijska reprezentanca, zveza; ragbijsko tekmo so odpovedali; ragbijska žoga; ragbijsko moštvo / ragbijski navdušenci
razšíriti -im dov. (ī ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot;
razširiti odprtino;
ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke;
razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje;
mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje;
razširiti novice, lažne vesti;
ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki;
razširiti dnevni red seje;
razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi;
iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane
● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven
♦ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; pravn. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številomrazšíriti se
pojaviti se, nastopiti
a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile
b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska
c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi
razšírjen -a -o:
stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji
♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce
razvrstítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah
2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto
♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov)
rèp rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́)
1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine)
// dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom
2. navadno s prilastkom repu podoben del česa
a) po mestu: rep letala, vozila
b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom
3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino
4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu
5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa
// navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep
● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo
♦ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
reprezentánca -e ž (ȃ) 1. moštvo, ki predstavlja, zastopa kako organizacijo, skupnost na kakem tekmovanju: sestaviti reprezentanco;
reprezentanca mesta;
trener reprezentance / državna reprezentanca ki predstavlja, zastopa državo na mednarodnem tekmovanju; nogometna, telovadna reprezentanca 2. predstavljanje, zastopanje: reprezentanca podjetij v tujini
● ekspr. predsednik je v društvu bolj za reprezentanco njegova dejavnost se malo čuti// pogostitev ob poslovnih, družabnih stikih: sredstva za reprezentanco so se zmanjšala
rešíti in réšiti -im dov. (ī ẹ́) 1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili;
rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila 2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja;
živino so rešili iz gorečega hleva;
rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more // narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema 3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil// narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec 4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka;
nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila 5. narediti, da kaj ogroženegaa) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko;
kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek// narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor 7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo;
ugodno rešiti prošnjo
● šport. žarg. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati
♦ mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodilaréšen -a -o:
rešeni brodolomci; biti rešen trpljenja; pravilno rešena uganka
● knjiž. najbolje je bila rešena naprava za reguliranje pritiska izdelana, zamišljena; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena; sam.: rešeni se mu je dolgo zahvaljeval
revanšírati se -am se tudi revanžírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. povrniti, oddolžiti se: revanširati se za uslugo; ne vem, s čim bi se vam revanširal / za žalitev se ti bom že še revanširal maščeval / kot vljudnostna fraza kako naj se vam revanširam
● knjiž. v povratni tekmi se je moštvo revanširalo za poraz je zmagalo
rezultát -a m (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar se ugotovi s kakim dejanjem: preveriti rezultate anketiranja, meritev / razglasiti rezultate glasovanja, volitev izid
// kar se doseže s kakim delom, prizadevanjem: objaviti rezultate raziskovanja; pregled rezultatov gospodarjenja, poslovanja / knjiga je rezultat večletnega dela za knjigo je bilo potrebno večletno delo; zmaga je bila rezultat skrbnih priprav zmagali so zaradi skrbnih priprav; pomembni rezultati na področju glasbe dosežki / publ.: pogovori med državnikoma so dali dobre rezultate so bili uspešni; njihova prizadevanja so ostala brez rezultata so bila neuspešna
// kar nastane pri kakem dogajanju: ta snov je rezultat kemičnega procesa / pregledati rezultate družbenega razvoja
2. kar se dobi z računsko operacijo, računskimi operacijami: rezultat ni pravilen; preveriti rezultat; rezultat množenja, seštevanja
3. s številom izražen športni dosežek: razglasiti rezultate teka na sto metrov; tekmovalec je dosegel najboljši, rekordni rezultat; rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva / rezultat je dva proti nič za domače moštvo domače moštvo je doseglo dve točki
● publ. njegov uspeh je bil rezultat naključja je bil naključen; publ. delavci naj odločajo o rezultatih dela o ustvarjenem dohodku
♦ šport. neodločeni rezultat pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas; uradni rezultat rezultat, ki ga ugotovi in objavi pristojni sodnik ali druga uradna oseba
selékcija -e ž (ẹ́) 1. izločanje iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbiranje, odbiranje: opravljati selekcijo;
selekcija gradiva, podatkov;
namerna selekcija rastlin, živali / selekcija tekmovalcev / izboljšati kakovost s selekcijo 2. šport. moštvo, skupina najboljših igralcev, tekmovalcev: izločili so ga iz selekcije;
uvrstiti se v selekcijo;
republiška selekcija rokometašev
♦ biol. naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetna selekcija odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; ped. (šolska) selekcija ločevanje, razvrščanje učencev ob vstopu v šolo, med šolanjem po določenih kriterijih
sémifinalíst -a m (ẹ̑-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu; polfinalist
sestáva -e [səstava in sestava] ž (ȃ) 1. glagolnik od sestaviti: navodila za sestavo jedilnika / sodelovati pri sestavi listine, plana 2. kar je določeno z vrsto in količino sestavin česa: spremeniti sestavo, ne pa strukture jekla;
ugotavljati sestavo zemeljskih plasti;
spojini sta si po sestavi podobni / kemična sestava krvi; nitasta, zrnata sestava; odstotna sestava snovi // kar je določeno z vrsto in številom elementov, ki sestavljajo kako celoto sploh: sestava odbora se je spremenila / publ. kadrovska sestava; narodnostna, starostna sestava prebivalstva / objaviti sestavo reprezentance imena tekmovalcev, ki sestavljajo reprezentanco3. voj. skupina vojaških enot, ki v določenem času tvorijo celoto: poveljevati sestavi;
motorizirana, plovna, rezervna sestava 4. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju; postava1:
določiti sestavo za tekmovanje / moštvo je nastopilo v oslabljeni sestavi 5. v zvezi z iz, v sestav, sklop: izločiti četo iz sestave brigade;
samostojna enota v sestavi podjetja
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostno; šport. izvajati težko sestavo iz določenih telovadnih prvin sestavljeno celoto
sestávljati -am [səstau̯ljati in sestau̯ljati] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate;
otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock;
dolgo, počasi sestavljati;
sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi;
vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz.
združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata
sestavljajóč -a -e:
program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino
skŕpati -am dov. (r̄) 1. ekspr. sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: po ofenzivi so skušali skrpati divizijo;
skrpati novo pogodbo;
na hitro skrpati 2. zastar. zakrpati: skrpati hlače
● ekspr. zdravniki so ponesrečenca skrpali mu zašili rane; ekspr. hišo so si za silo skrpali popraviliskŕpan -a -o:
skrpana suknja; s težavo skrpano moštvo
slavíti -ím nedov. (ī í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili;
narod slavi svoje junake;
tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke;
danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma
● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagaloslavèč -éča -e:
delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed
slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o:
bil je slavljen in oboževan pesnik
spáring -- v prid. rabi (ȃ)
šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev
spremeníti -ím tudi izpremeníti -ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil (ī í) 1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje;
vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis, zakon / spremeniti obliko česa; ko jo je zagledal, se mu je obraz spremenil / spremeniti ceno; spremeniti količino, obseg / spremeniti svoje mišljenje, mnenje o čem // povzročiti, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: to doživetje ga je spremenilo; v mestu se je popolnoma spremenil / do mene, proti meni se ni spremenil 2. narediti, da kaj ni več isto, kot je bilo: spremeniti mejo, smer / spremeniti ime, naslov; spremeniti predmet pogovora / spremeniti kraj bivanja preseliti se3. v zvezi z v narediti, povzročiti, da kaj postane kaj drugega: spremeniti sladkor v alkohol;
poseko so spremenili v travnik;
voda se spremeni v paro / iz preprostega fanta se je spremenil v domišljavca / spremeniti misel v dejanje uresničiti jo / zaporno kazen so mu spremenili v denarno; ljubezen se je spremenila v sovraštvo
● od jeze je spremenil barvo zardel je; prebledel je; iz zdravstvenih razlogov mora spremeniti podnebje mora živeti v drugih podnebnih razmerah; ekspr. posteljnino spremenijo vsak dan zamenjajo; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; publ. moštvo je spremenilo rezultat v svoj prid je doseglo prednost v igrispremenjèn tudi izpremenjèn -êna -o:
spremenjen načrt, vrstni red; njegov obraz je spremenjen; vsa spremenjena se je vrnila domov; ptice imajo sprednje okončine spremenjene v peruti
sredína -e ž (í) 1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: določiti, označiti sredino;
žoga se je skotalila čez sredino igrišča;
sredina kroga središče / priti do sredine mostu; ustavila sta se na sredini poti na sredi// del, predel ob tem mestu, ob tej točki: sredina ceste je osvetljena, robovi pa ne; sredina dvorane / iztrgati list iz sredine zvezka; stopiti na sredino sobe na sredo; cesta pelje po sredini vasi; kost je v sredini votla // notranji, središčni del česa: sredina jabolka je gnila; žareča sredina zemlje 2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in koncaa) glede na čas: sredina tedna / povest iz sredine stoletja iz sredeb) glede na dogajanje: sredina drame / prenehal je z branjem na sredini romana na sredi3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: ob straneh sta hodila oče in mati, otrok pa v sredini 4. publ. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: prilagoditi se kaki sredini;
vplivi, značilnosti sredine, v kateri kdo živi / družbena sredina; priti v razvito kulturno sredino; pisatelj opisuje malomeščansko sredino; oditi iz vaške sredine 5. nav. ekspr. skupina, ki zagovarja zmerna, kompromisna stališča, nazore: sredina je skušala omiliti zahteve skrajnežev 6. polit. skupina v parlamentu med levico in desnico: predstavniki sredine;
leva sredina / politična sredina
● ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; publ. izvoliti pet članov iz svoje sredine izmed svojih članov; publ. sodnik je pokazal na sredino igrišča priznal gol in odločil nadaljevanje igre s sredine igrišča; publ. naše moštvo je na sredini tabele na enem izmed srednjih mest
♦ agr. sredina srednji, najmlajši listi solate, zelja; mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti
stártati -am in štártati -am dov. (ȃ) 1. šport. začeti plavati, teči, voziti (na tekmovanju): dirkač, tekač starta;
startala sta po dva tekmovalca hkrati;
startati v presledkih;
prepozno startati 2. publ. začeti nastopati, tekmovati: moštvo je v spomladanskem delu tekmovanja dobro, slabo startalo // začeti kako dejavnost sploh: režiser je startal s kratkim filmom; z novim programom bomo startali po novem letu; kmetija je dobro opremljena, zato bo sin lažje startal 3. publ. nastopiti (na tekmovanju): čeprav je bila proga težka, je startalo veliko kolesarjev;
na tekmovanju zaradi poškodbe ne bo startal 4. pog. oditi: ko se bo zdanilo, bomo startali / avtobus starta zgodaj zjutraj odpelje; raketa je pravkar startala vzletela; ko se prižge zelena luč, hitro startajte speljite
● pog. ugotoviti je treba, zakaj motor ne starta vžge; šport. žarg. nogometaši so startali na vsako žogo so si jo prizadevali dobiti
státi3 stojím nedov., stój stójte; stál (á í) 1. biti v pokončnem položaju, navadno tako, da je vsa teža na nogah: nekateri so sedeli, drugi stali;
ljudje so stali in se pogovarjali;
pri delu stojim;
več ur je stal, zato ga bolijo noge;
ljudje so stali v gručah;
otroci stojijo v krogu;
mirno, molče, nepremično, vzravnano stati;
stala sta si nasproti;
začel se je prestopati, kakor da bi stal na trnju;
stal je tam, kot da bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno;
stoji kot kip, kot okamenel, ukopan negibno, togo / nekaj krav je stalo, druge so ležale / otrok že sam stoji zna stati / stati na glavi; stati na eni nogi; stati na prstih; stati na rokah / premakni se, stojiš na roži / kot podkrepitev tako bo, kakor gotovo stojim tukaj // biti kje v takem položaju: učenec je moral za kazen stati v kotu; stal je pri oknu in opazoval življenje na ulici; stati v vrsti pred blagajno 2. biti nameščen na podlagi s krajšo, ožjo stranjo: knjige na polici ležijo in stojijo;
nekaj steklenic v shrambi stoji, druge ležijo / ta sončnik ne stoji, neprestano pada / lestev stoji ob zidu je naslonjena, prislonjena ob zid / vsa drevesa so že posekana, le eno še stoji še ni posekano, podrto / vreča stoji pokonci // s prislovnim določilom biti nameščen tako, kot nakazuje določilo: miza stoji postrani; drog stoji poševno; postaja stoji vzporedno s tiri 3. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: hiša stoji ob cesti;
metla stoji za vrati;
sonce stoji že visoko / ekspr. novi avtomobil že stoji v njihovi garaži ga že imajo / z oslabljenim pomenom:, ekspr. hiša stoji zdaj prazna je; star. to stoji zapisano v knjigi je / v ljudskih pesmih stoji, stoji tam beli grad // ekspr. biti2, obstajati1: grad še danes stoji; rad se je vračal domov, dokler je stala njegova rojstna hiša / nova šola že stoji je že sezidana, zgrajena4. biti v mirujočem stanju po prenehanju ali pred začetkom gibanja, premikanja: ustavil se je in stal, dokler niso šli vsi mimo;
nekaj časa je stal, potem pa je spet začel teči;
malo, nekaj trenutkov stati / čete so stale in čakale na povelje / avtobus, vlak še stoji // biti v stanju, ko kaj ne dela, ne deluje: mlinsko kolo je stalo; ura stoji / ekspr. tovarna že dalj časa stoji ne obratuje// z glagolskim samostalnikom izraža, da nedokončano dejanje ne poteka: delo v tovarni še vedno stoji; gradnja hiše spet stoji / promet na tej cesti je stal več dni 5. biti dolgo uporaben, užiten: ta jabolka ne stojijo;
krompirjeva jed ne stoji;
to pecivo stoji dalj časa 6. ne biti določen čas uporabljen zaradi pridobivanja ustreznih lastnosti: odcedek pustimo stati nekaj dni;
pripravljena solata naj malo stoji, da se prepoji / testo naj pol ure stoji iz njega naj se naredi pecivo čez pol ure7. pog. pristajati2:
modra barva ti ne stoji;
ta kroj ti dobro stoji;
obleka ti stoji, kot bi bila narejena zate 8. publ., s prislovnim določilom biti, živeti v določenih gmotnih, gospodarskih razmerah: dobro, slabo stati;
ugotoviti moramo, kako stojimo / kmetija trdno stoji / bilanca je pokazala, kako delovna organizacija finančno, gospodarsko stoji 9. publ., v zvezi s pred biti v položaju, ko se mora kaj opraviti: stati pred težko nalogo / stati pred izbiro, odločitvijo
● ekspr. zdelo se mu je, da čas stoji čas mu je mineval zelo počasi; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; tako je, odkar svet stoji od nekdaj; star. zelo sposoben je, to stoji drži; pog. ta vlak stoji na vseh postajah se ustavlja; publ. njegova zadeva še vedno stoji (na mrtvi točki) se še ni začela reševati, obravnavati; star. stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; pog. v podjetju stoji vse na glavi razmere so popolnoma neurejene; pog. na luči mi stojiš s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo; pog. stati na lastnih nogah biti samostojen; ekspr. vsa stvar stoji na majavih, trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. stati komu na poti ovirati ga pri njegovih dejanjih, namerah; publ. stati na določenem stališču imeti določeno mnenje o čem; ekspr. stati na očetovi strani imeti, izraziti enako mišljenje o čem kot oče; ekspr. trdno, z obema nogama stoji na zemlji je zelo stvaren; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovnemu mu je enakovredno; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; ekspr. pritegniti k delu tudi tiste, ki so doslej stali ob strani niso sodelovali; ekspr. kar naprej stoji pri njej je, se mudi, zadržuje; nizko stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. stati z obema nogama v življenju biti zelo dejaven (v družbenem življenju); ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; ekspr. ta dogodek mi stoji neprestano, živo pred očmi mislim nanj; star. kmalu bosta stala pred oltarjem se bosta poročila; ekspr. on ne bo stal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; ekspr. skušali so izvedeti, kdo stoji za njim mu pomaga, ga podpira; ekspr. neprestano ji stoji za petami hodi za njo, jo zasleduje; pog. kako stoji naše moštvo na turnirju je trenutno uvrščeno; ekspr. tako sem utrujen, da komaj še stojim (na nogah) zelo sem utrujen; ekspr. lasje mu stojijo pokonci od strahu zelo ga je strah; pog. zdaj ti klobuk stoji prav ga imaš pravilno postavljenega na glavo; klin trdno stoji je trdno nameščen; ekspr. stati visoko na družbeni lestvici imeti pomemben družbeni položaj; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
♦ jezikosl. samostalnik stoji v imenovalniku ima imenovalniško končnico; za glagoli premikanja stoji namenilnik se uporablja; lov. pes stoji na divjad s stojo, navadno z dvignjeno sprednjo nogo, opozarja lovca na divjad; šah. trdnjava stoji na a-liniji; šport. stati v predklonu; vet. samica stoji je pripravljena za parjenje; voj. stati mirno vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokomstojé :
prisluškoval je, stoje za vrati; stoje delati, jesti; nepremično stoje, ga je gledal
● pog. preboleti gripo stoje ne da bi ležal; ekspr. saj stoje spiš videti si zelo zaspan
stojèč -éča -e:
stoječ pred hišo, je glasno zavpil; na samem stoječ mlin; otroci, stoječi okoli ognja; štorklja, stoječa na eni nogi; knjige, stoječe na polici / stoječi kapnik kapnik, ki nastane na tleh kraške podzemeljske jame; stoječi poklic poklic, pri katerem se delo opravlja stoje; stoječa svetilka; stoječa in tekoča voda
♦ fiz. stoječe valovanje valovanje, ki nastane s sestavljanjem dveh enakih valovanj v nasprotnih smereh in ne prenaša energije; les. prodati stoječi les gozdna drevesa, ki še niso posekana; obl. stoječi ovratnik ovratnik, nameščen pokonci ob vratu; rib. stoječa mreža mreža, ki se postavi na določenem območju; sam.: okoli stoječi so se zasmejali;
prim. stoj
strenírati -am dov. (ȋ) s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika;
moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresiratistreníran -a -o:
streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen
šampión -a m (ọ̑) publ. 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto; prvak: postati šampion;
kolesarski šampion;
šampion v plavanju / svetovni šampion 2. navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: šampion znanja
tabéla -e ž (ẹ̑)
pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih, razpredelnica: tabela kaže rast proizvodnje; tabela rojstnih letnic kandidatov / prikazati rezultate v tabelah / kot opozorilo v besedilu glej, primerjaj tabelo št. 3
// navadno s črtami omejen prostor za vpisovanje takih podatkov: vnesti številke v tabelo
● publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu
♦ mat. logaritemska tabela v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi; šah. turnirska tabela v katero se vpisujejo rezultati tekmovalcev na turnirju
taktizírati -am nedov. (ȋ)
ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati; politiki taktizirajo; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem
tekmováti -újem nedov. (á ȗ) meriti se s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: atleti, smučarji že tekmujejo;
tekmovati na velikih tekmovanjih / že pet let tekmuje / tekmovati za kolajne, točke / tekmovati za šolsko moštvo // meriti se s kom v kaki dejavnosti, lastnosti sploh z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekmovati na plesnih turnirjih; tekmovati v različnih spretnostih / učenci tekmujejo med seboj; tekmovati pri delu / tekmovati za naslov miss sveta / tekmovati z izdelki drugih tovarn
♦ šol. tekmovati za bralno značko; šport. tekmovati v mnogoboju, slalomu tekmujóč -a -e:
tekmujoč po tujih državah, je bil dosti zdoma; tekmujoče moštvo; sam.: nagraditi tekmujoče
têpsti têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival;
tepsti po glavi;
tepsti z roko, s šibo;
tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; ekspr. ptica tepe s krili maha, udarja2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudegatêpsti se
1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom
2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom
// v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek
3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom
● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; ekspr. tepsti se z revščino otepati se
tepèn -êna -o:
tepen otrok
● ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo
tím -a m (ȋ) knjiž. 1. skupina ljudi, ki opravlja skupno delo, delovna skupina: izbrati tim za določeno nalogo;
uspešen, velik tim;
člani tima / strokovni, zdravniški tim / delati v timu 2. skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri; moštvo1:
kateri tim je zmagal;
sestaviti tim;
trener tima / košarkarski, odbojkarski tim
trenírati -am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini: moštvo trenira vsak dan;
trenirati na prostem;
trenirati pod vodstvom najboljših strokovnjakov / preh.: trenirati met krogle; trenirati plavanje, tek // preh. sistematično uriti športnike za tekmovanje v kaki športni disciplini: trenirati šolsko moštvo, državno reprezentanco / trenirati konje 2. ekspr. uriti, vaditi: trenirati astronavte, gorske vodnike / trenirati psa za lov / trenirati otroka za vestnost pri delu vzgajati; trenirati se v potrpežljivosti / trenirati (si) spomin treníran -a -o:
treniran tekač; biti dobro treniran za turo
trétjeuvrščèn -êna -o prid. (ẹ̄-ȅ ẹ̄-é)
ki se uvrsti na tretje mesto: tretjeuvrščeni tekmovalec; tretjeuvrščeno moštvo; sam.: nagrada za tretjeuvrščenega
triumfírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji;
moštvo spet triumfira;
stranka je triumfirala na volitvah;
triumfirati nad nasprotnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e:
triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica
ubráti ubêrem dov., stil. uberó; ubrál (á é) 1. narediti, da kaj s čim drugim sestavljaa) urejeno, prijetno celoto: ubrati barve pohištva;
ubrati glasove pevcev / omizje je ubral v pevski zbor b) logično urejeno celoto: govor oseb je dramatik ubral z njihovim značajem;
njegova igra se ni ubrala z igro ostalih / knjiž. zbirala sta podatke in jih ubrala v celoto združila// star. uglasiti: ubral je razglašene strune na citrah; ubrati zvonove 2. ekspr. začeti igrati, peti: pevke so ubrale prvo kitico pesmi;
harmonikar je ubral nov valček / ubrati strune kitare začeti igrati na kitaro3. ekspr., navadno v zvezi s pot, smer iti, oditi kod: ubrali so najbližjo pot v dolino;
ubrali so pot nad vasjo / letalo je ubralo pravo smer / ubral je pot k sošolcu šel, odšel4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ubral jo je kar po bližnjici;
ubrati jo za vojaki;
ubrati jo povprek / ubral jo je v tujino za kruhom // hitro oditi, steči: skočil je iz grma in jo ubral po stezi; ubrali smo jo v zavetje / ubrati jo v dir zdirjati5. ekspr. začeti ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: ubrati nove metode dela;
moštvo je ubralo drugo taktiko;
preiskovalci so ubrali napačno pot;
ubrati pravo pot pri reševanju problema 6. star. izbrati: ubrali so pravi čas za setev;
ubral si je daljšo pot do doma / ženo si je ubral v sosednji vasi 7. zastar. zgrabiti: ubral ga je za vrat in odvlekel od mize / pes ga je ubral za hlače
● star. ubrati jadro skrajšati; star. ubrati krilo, zavese nabrati; ekspr. ubral je korak po godbi uravnal, uskladil; ekspr. preden je ubral pravi odgovor, je bilo že prepozno našel; ekspr. zdaj bomo ubrali druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnegaubráti se
priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja: igralska skupina se je dobro ubrala; ni se mogel ubrati z drugimi
ubrán -a -o
1. deležnik od ubrati: ubrani glasovi pevcev; nakit mora biti ubran z obleko; ubrane barve vzorca; ubrano petje, zvonjenje
2. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: ubrana celota; ubrana kompozicija / ubrana igra
3. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: roman je epsko ubran / barve, ubrane na en sam ton; repertoar gledališča je ubran na eno samo temo; prisl.: ubrano peti; zbor zveni ubrano
uíti uídem dov., ušèl ušlà ušlò tudi ušló (í) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapustiti kraj (trenutnega) bivanja: nekaj zapornikov je ušlo;
zaradi grobega ravnanja je ušel;
ponoči, večkrat uiti // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, oditi: uiti iz taborišča; uiti od doma, čez mejo, v tujino / ptič je ušel iz kletke // ekspr. kljub nasprotovanju iti, oditi: dečki so ušli na igrišče; otrok rad uide k reki / sin je zaradi pretežkega dela ušel s kmetije / pes mu je ušel; pazi, da ti voz ne uide po bregu 2. ekspr. hitro, nepričakovano oditi: ušel je, ko so začeli govoriti o njem;
ko je to slišala, je ušla iz sobe 3. ekspr. nezaželeno izteči: vse vino je ušlo;
iz soda je ušla večja količina nafte / iz jeklenke je ušel plin 4. ekspr., z dajalnikom s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: uiti napadalcem, zasledovalcem;
zdaj mi ne bo več ušel // umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: komaj smo ušli padajočemu kamenju / uiti nevihti / uiti nevarnosti, poškodbi / težko je uiti svoji usodi / za to mu kazen ne uide bo kaznovan; pren. rad bi ušel sam sebi; želel je uiti resničnosti // šport. žarg. premikajoč se priti v tak položaj, da osebka ostali tekmovalci ne morejo ujeti, dohiteti: najboljši kolesar je kmalu ušel vodilni skupini; zmagovalec je že ušel zasledovalcem / nogometno moštvo je ušlo najboljšim na lestvici ima tako visoko število točk, da jih drugi ne morejo doseči5. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premakniti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je ušla z rame;
kodri so ji ušli na čelo;
hlače so mu ušle pod pas 6. ekspr., z dajalnikom nezaželeno priti, se pojaviti: iz ust so mu ušli pritajeni kriki // nehote, proti svoji volji izreči, reči: iz ust, z jezika mu je ušla grda beseda, kletev / brezoseb.: kje pa je prej bil, mu je ušlo; skoraj bi mu naglas ušlo, da je vsega kriv sosed 7. ekspr., z dajalnikom usmeriti se, kamor ni zaželeno: pogled ji je pogosto ušel na cesto 8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico opaziti, zaznati: kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost / ni jim ušlo, da je nekaj narobe / njenim očem, njenemu pogledu nič ne uide / ne uide mu nobena beseda ničesar ne presliši
● ekspr. hiša je ušla plamenu ni zgorela; evfem. deset let mu ne uide obsojen bo na deset let zapora; ekspr. misli so ji ušle k fantu pomislila je nanj; ekspr. zanima ga, ali bo park ušel sekiri ali bodo v parku posekali drevje; ekspr. ušle so ji solze zajokala je proti svoji volji; pog., ekspr. srce mu je ušlo v hlače zbal se je, izgubil pogum; ekspr. zmaga mu ne bo ušla zmagal bo; ekspr. hitro se je preoblekel, da bi ušel pljučnici da ne bi zbolel za pljučnico; pog. to mu je ušlo iz glave, iz spomina tega se ne spomni več; evfem. otroku je ušlo (v hlače) je opravil malo, veliko potrebo; ekspr. vlak ji je ušel pred nosom je odpeljal, ko je bila že blizu; ekspr. pri pregledovanju mu je ušlo nekaj napak je spregledal
ujéti ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ́ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega;
tekel je za tatom, pa ga ni ujel;
ujeti psa;
otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela / ujeti konja za povodec 2. prijeti, zgrabiti kaja) kar se odmika: komaj je ujel klobuk, ki ga je odnesel veter;
krožnik bi padel na tla, če ga ne bi ujel / ujeti utapljajočega se in ga potegniti iz vode b) kar se približuje: ujel je ključ, ki so mu ga vrgli skozi okno;
zagnal je palico v zrak in jo spet ujel;
ujeti žogo / pes je z gobcem spretno ujel kos mesa / z drogom ujeti plavajoče deblo / ujele so ga veje, sicer bi padel // narediti, da se kaj premikajočega se kje zbere: ujeti kri v nastavljeno posodo / ujeti curek v dlan / megla ujame strupene pline zadrži; priprava ujame večino dima in saj prestreže, zaustavi3. prijeti, zgrabiti kaj, kar se premika, giblje: dojenček je ujel obešeno ropotuljico;
ujeti nihajočo vrv / ujel je njeno roko in jo poljubil / otrok je ujel mater za krilo // ekspr. zajeti (kak predmet v tekočini): ujeti fižol, košček mesa v juhi; z žlico ujeti cmok 4. z iskanjem, zasledovanjem priti do živali z določenim namenom: lovci so ujeli pet zajcev in dva fazana;
ujeti bolho, metulja;
ujeti divjo žival in jo udomačiti;
ujeti polha, raka, ribo;
ujeti leva za živalski vrt / ujeti na limanice; ujeti na past, v past; ujeti v mrežo, z mrežo / mačka ujame miš // z iskanjem, zasledovanjem priti do koga in mu odvzeti svobodo: ujeti pobeglega kaznjenca; ujeti sovražnega vojaka / ujeti divjega lovca; ujeti tihotapca, vohuna 5. s prislovnim določilom dobiti koga pri opravljanju dejanja, ki ga želi prikriti: ujeti tatu pri dejanju / ujeti učenca pri prepisovanju; ujel se je pri razmišljanju o dekletu 6. ekspr. z zvijačo, premeteno dobiti koga v položaj, ko ne more več zanikati, da dela, kar izraža dopolnilo: ujel sem ga, da laže / ujeti koga na laži / zasliševalec ga je na različne načine skušal ujeti; ujeti koga v protislovje / ujeti goljufa, lažnivca 7. ekspr. navadno z zvijačo dobiti, pridobiti koga za določeno odločitev, kar omeji njegovo svobodno voljo: ujeti koga na prazne obljube;
ujeti koga s svojo lepoto, zgovornostjo 8. biti uspešen v prizadevanju dohiteti kogaa) ki se oddaljuje: avtomobilist, tekač je pred ciljem še ujel prvega;
s kolesom je kmalu ujel soseda, ki je šel peš / ujeti rep kolone b) ki je glede na kakovost, uspeh spredaj: ujeti predzadnje, vodilno moštvo;
ujeti koga po številu zmag, po točkah // narediti to, kar bi se že moralo narediti: ujeti zamujeno 9. biti uspešen v prizadevanju ne zamuditia) prometnega sredstva: če hitro stopite, boste avtobus še ujeli;
kljub zamudi ujeti ladjo, letalo b) kakega dogodka: ujeti zadnjo filmsko predstavo / ujeti del filma, radijske oddaje c) česa sploh: ujeti pravi čas za setev;
ujeti rok 10. ekspr. biti uspešen v prizadevanju priti v stik, sestati se s kom, ki se težko dobi: ujeti koga na samem in ga kaj prositi;
ujeti obrtnika, zdravnika doma / novinar je ujel nekaj žrtev / ujeti koga po telefonu 11. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj, kar se težko, redko dobi: ujeti dobro službo, štipendijo;
ujeti direktorski stolček / vsak dan ujame kak dinar zasluži// biti uspešen v prizadevanju pridobiti koga za moža, fanta: tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / ujeti fanta, moža 12. s prislovnim določilom biti uspešen v prizadevanju dobiti kaj premikajočega se v položaj, ustrezen za uresničitev določenega dejanja: ujeti letalo v daljnogled;
lov. žarg. ujeti zajca na muho / ujeti sončni žarek v ogledalo 13. ekspr. hitro, v kratkem času zaznati kaj težko zaznavnega, kratkotrajnega: ujeti sumljiv gib, posmehljiv pogled;
ujeti premik koga v zrcalu / ko sem šel mimo, sem ujel nekaj besed / ujeti na uho, v uho; ujeti z očmi // zaznati kaj sploh: ujeti vonj po zemlji / če je nagnil glavo, je ujel nekaj neba videl / naprava ujame najmanjšo spremembo glasnosti, svetlobe // spoznati, razumeti: pravočasno ujeti namero koga / ujeti smisel besedila 14. naravnati ustrezno pripravo, da se kaj sliši: vrtel je gumb radijskega sprejemnika, da bi ujel glasbo, poročila / radiotelegrafist je ujel klic na pomoč / ujeti tujo radijsko postajo 15. biti uspešen v prizadevanju doseči skladnost s tem, kar izraža dopolnilo: ujeti korak, ritem ostalih / ekspr. pri drugi kitici je kitara že ujela našo pesem / ujeti ravnotežje // biti uspešen v prizadevanju narediti, izraziti kaj tako, da se dobi, kar izraža dopolnilo: ujeti pravo mero, pravi zven 16. ekspr. biti uspešen v prizadevanju dobiti, izkoristiti kaj kratek čas trajajočega za uresničitev določenega namena: ujeti kak dan za lastne potrebe;
ujeti ugodno priliko, da se kaj vpraša / ujeti urico spanja / bilo je že jeseni, toda ujeli smo lep dan, lepo vreme 17. ekspr. s svojim nastopom, pojavitvijo povzročiti, da pride kdo v položaj, ki se mu s hitenjem želi izogniti: glejte, da vas ne ujame dež, noč
● ekspr. ta šaljivec dobro ujame govorjenje, vedenje vsakega človeka posname; ekspr. ujeti korak s časom prilagoditi se razmeram; postati napreden; publ. ujeti misel v ustrezno formulacijo jo ustrezno formulirati; star. nekoliko ujeti obleko zožiti, skrajšati jo; ekspr. varuj se, da ne ujameš še drugega nezakonskega otroka da ne postaneš še drugič nezakonska mati; ekspr. kje si ujel te podatke dobil; ekspr. obleci se, da ne boš ujel prehlada da se ne boš prehladil; ekspr. ujeti strel v koleno nepričakovano, zaradi nepazljivosti ga dobiti; ujeti zanko na raztrgani nogavici narediti, da se ne more trgati, parati dalje; publ. ujeti misel na papir zapisati jo; publ. ujeti prizor na platno narisati ga; publ. ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak posneti; ekspr. ujeti koga v ljubezenske mreže z zvijačo si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; publ. ujeti v objektiv fotografirati, posneti; ekspr. ujeti koga v past prevarati, ukaniti ga; publ. ujeti v skicirko skicirati, narisati; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj
♦ igr. ujeti kralja, pagata vzeti ga kljub nasprotnemu prizadevanju koga; navt. ujeti veter v jadra naravnati jadra tako, da se vanje upre veterujéti se
1. leteč, hitro se premikajoč prijeti se za kaj in se obdržati: akrobat se je spretno ujel za drugi trapez; padajoč se je ujel za vejo in se rešil
// ob izgubi ravnotežja prijeti, zgrabiti kaj zaradi opore: zvrtelo se mu je, vendar se je ujel na stol, za ograjo / mačka se je ujela na vse štiri
2. biti uspešen v prizadevanju ohraniti normalno lego, ne pasti: na ledu mu je spodrsnilo, vendar se je ujel; ujeti se na brvi / noga se v razmočenem snegu težko ujame
3. priti v položaj, ko kaj prepreči nadaljnje premikanje kljub delovanju kake sile: drevo se je pri podiranju ujelo; žoga se je ujela med veje; deblo se je ujelo za skale
4. priti v položaj, ko je zaradi kake priprave, snovi onemogočeno svobodno gibanje: lisica, miš se je ujela; preglej pasti, če se je kaj ujelo / ujeti se na trnek, v mrežo, past
5. zaradi lastne napake priti v položaj, ko se ne more več tajiti, zanikati česa: goljuf, lažnivec se je le ujel
6. ekspr. priti v položaj, ko kaj kje je, se kaže: sončni žarek se je ujel v kroglo, ogledalo
7. priti v položaj, ko se kaj prilega čemu drugemu: zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa
8. priti glede na svoje lastnosti v primeren, ustrezen odnos s čim drugim: če se korakanje ujame z nihanjem mostu, se most lahko podre / nova hiša se je lepo ujela z okoljem
9. priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: kosci so se takoj ujeli; ujela sta se pri delu, v mišljenju; novi konj se je hitro ujel s starim; dobro se ujeti s sodelavci / ujeti se z navadami, značajem koga; publ. ujeti se z novimi razmerami prilagoditi se jim
10. ekspr. postati po določenih lastnostih primeren, ustrezen za dosego določenega cilja: po večletni krizi se je umetnik spet ujel; po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti; učenec se je v drugem letniku ujel in izdelal
11. ekspr. pojaviti se, biti v (približno) istem času s čim drugim: konec meseca se je ujel s polno luno
● ekspr. njune oči so se ujele spogledala sta se; ekspr. ujel se je na lepe besede, prazne obljube prišel je v nelagoden položaj, ker je verjel lepim obljubam, praznim besedam; ekspr. ujeti se na dekletove lepe oči čustveno se navezati na dekle zaradi lepih oči; ekspr. v dolini se je nekako ujel in se ni več vrnil v hribovsko vas se je znašel, si je uredil življenje; ekspr. veter se je ujel v drevesne krošnje zapihal tako, da ga je bilo zaznati v njih
ujét -a -o
1. deležnik od ujeti: ujet ptič; ujeti vojaki; ujeta žoga; biti ujet; čutiti se ujetega; noga, ujeta med podrta debla
2. ekspr. ki je zaradi kakega položaja, stanja
a) onemogočen, omejen v gibanju: vozila, ujeta v sneg
b) onemogočen, omejen v možnostih: biti ujet v čas, predsodke, razmere
● nar. bruna, ujeta na ogel na oglu na križ vezana bruna, katerih konec sega iz stene stavbe; sam.: vse ujete so izpustili
uspéšen -šna -o prid., uspéšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešno poslovanje / uspešno pogajanje / finančno uspešen film ki prinaša dobiček; to leto je bilo za nas zelo uspešno // ki pri svojem delu dosega take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešen gospodarstvenik, politik; uspešen učenec / nogometno moštvo je uspešno / pri delu ni uspešen; biti uspešen v poklicu 2. s katerim se dosega, kar se želi, pričakuje: uspešna metoda zdravljenja;
uspešno sredstvo, zdravilo 3. ki poteka tako, kot se želi, pričakuje: uspešna izstrelitev rakete;
uspešno zdravljenje 4. ki dosega ugoden sprejem pri porabnikih, občinstvu: uspešen izdelek;
uspešna knjiga, predstava uspéšno prisl.:
uspešno delovati, se uveljavljati; uspešno končati šolanje, študij; uspešno opraviti nalogo; lahko bi uspešneje tekmovali
utrpéti -ím dov., tudi utŕpel (ẹ́ í)
1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic: vprašali so ga, koliko delavcev bi lahko utrpel; te knjige ne morem utrpeti; dal vam bom toliko, kolikor lahko utrpim / nekaj evrov bo že vsak utrpel
2. postati deležen česa negativnega, neprijetnega: četa je utrpela velike izgube; utrpeti precejšnjo škodo; publ. utrpeli so različne nevšečnosti imeli
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je osebek deležen dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: utrpeti ponižanje; moštvo je utrpelo poraz je bilo poraženo; v nesreči je utrpela hude poškodbe se je hudo poškodovala / knjiž. organizem lahko utrpi začasno povečanje sladkorja v krvi prenese, zdrži
uvrstítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od uvrstiti: uvrstitev starih stvari med nove je povzročila zmedo / uvrstitev pesmi v zbirko / uvrstitev igre na spored / uvrstitev izdelka v najboljši razred / veseliti se uvrstitve v reprezentanco
// šport. kar je določeno z mestom, na katero se kdo uvrsti: doseči dobro uvrstitev; z zmago si je moštvo popravilo uvrstitev
vès vsà vsè [vəs] zaim., ed. m. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, za neživo vès, za živo in v samostalniški rabi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; ž. vsè, vsèj stil. vsì, vsò, vsèj stil. vsì, vsò; s. vsèga tudi vsegà, vsèmu tudi vsemù, vsè, za živo tudi vsèga tudi vsegà, vsèm, vsèm; mn. m. vsì, vsèh, vsèm, vsè, vsèh, vsèmi; ž. vsè dalje kakor m.; s. vsà dalje kakor m., razen tož. vsà; dv. m. vsà, vsèh, vsèma, vsà, vsèh, vsèma; ž. vsì, vsèh, vsèma, vsì, vsèh, vsèma; s. kakor ž. (ə̏ ȁ ȅ) I. v pridevniški rabi 1. ed. ki zajema polno količino, mero česa omejenega: presejati ves pesek;
pohoditi vso travo / zbrati ves pogum; imeti vso oblast sam; vreden vsega spoštovanja // ki zajema polno vsoto sestavnih delov, enot česa: namazati ves obraz; po vsej deželi je suša / ves dan in vso noč; med vso vožnjo je spal; vse življenje ti bo žal / razdelil je vse svoje premoženje / ekspr. vsega Prešerna zna na pamet vse Prešernove pesmi// ki zajema največje mogoče število članov kake skupine, skupnosti: vsa družina je na dopustu; organizirati vse delavstvo v pokrajini / ekspr.: ves gozd prepeva vse ptice v gozdu; vse mesto govori o tem vsi prebivalci mesta2. mn. izraža, da se iz določene skupine, množice ne izvzemaa) nobeno bitje: hrana je všeč vsem gostom;
vse ribe so zastrupljene / vseh deset je zbolelo; vsi drugi so odšli b) nobena stvar: prijaviti vse dohodke;
govori vse slovanske jezike / ekspr. prihajajo iz vseh krajev sveta / vse drugo pustite tu 3. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: od vsega začetka sem to slutil 4. poudarja polno mero, stopnjoa) kake lastnosti, kakega stanja: biti ves bled, vesel;
vsi razburjeni so se začeli prepirati;
tako vsa mlada se je poročila;
od vonja je vsa omamljena / bila je vsa v skrbeh zaradi otroka; ekspr.: otrok je ves iz sebe; biti ves v krvi / ekspr. malopridnež, ves, kar ga je b) kakega dejanja: ves se osredotočiti na problem;
ekspr. vsa se je posvetila družini 5. ekspr., v zvezi ves mogoči številen in raznovrsten: prihajali so vsi mogoči ljudje / na vse mogoče načine se je izgovarjal zelo; delo je opravljal z vso mogočo spretnostjo z zelo veliko6. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri in zlezel v rov / kobacati, plaziti se po vseh štirih 7. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov;
oklepati se grunta z vsemi štirimi 8. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel II. v samostalniški rabi 1. ed., s. vse stvari, vsa dejanja: vse se mu posreči;
ne trudite se, tu je vse zaman;
med njima je vsega konec;
naj se zgodi karkoli, na vse sem pripravljen;
biti zadovoljen z vsem / ostati brez vsega brez denarja, premoženja / dali so mu vse: službo, stanovanje, avtomobil / on je vse vedoč, odgovoril tudi na to vprašanje / vsega skupaj sto ton // v zvezi vse v enem ki lahko opravlja več različnih funkcij: računalniki vse v enem / čistilo vse v enem večnamensko / piše se tudi z vezajem rešitev vse-v-enem 2. ed., s. izraža množino bitij: vse se ga boji / ekspr.: prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; vse, kar nosi hlače, mora pod orožje vsi (odrasli) moški3. mn. vsi člani, elementi določene skupine, množice: vsi so mu čestitali;
dosti dreves je ohranil, vseh pa ne;
posloviti se od vseh / mi vsi to vemo III. v prislovni rabi izraža polno količino, mero česa prej povedanega: žgancev je bilo veliko, pa so vse pojedli;
koliko si naredil? Vse
● na ves glas se smejati zelo glasno; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta na vse strani; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih povsod; ekspr. na vse kriplje se trudi zelo; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; ves svet ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. za ves svet tega ne bi storil nikakor ne; vsi svêti in vsi svéti v krščanskem okolju praznik vseh svetnikov 1. novembra; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; ekspr. moštvo je odpovedalo na vsej črti popolnoma, v celoti; ekspr. na vso moč se truditi zelo, močno; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. to je nadloga vseh nadlog zelo velika, huda; ekspr. na vse pretege hvaliti zelo; ekspr. na vso sapo hiteti zelo; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. ta človek je z vsemi štirimi na zemlji je realen, trezen; ekspr. iz vsega grla, na vse grlo klicati zelo glasno; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj; ekspr. na vsa pljuča zavpiti zelo; ekspr. na vsa usta hvaliti zelo, navdušeno; ekspr. tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. vse na njej je kričalo bila je zelo nenavadno oblečena; ekspr. vse, kar je prav vsako ravnanje, dejanje je sprejemljivo, dopustno, če ne preseže določene meje; pog. saj je vse en hudir vseeno je; star. vse v (en) kup ti je vseeno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko; ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko; pog. vsega dvakrat je bil vprašan samo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad, ne da bi se obotavljal; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; ekspr. za vse nič ne grem nikakor ne, sploh ne; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; ekspr. vse pride, vse mine; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; prim. nadvse, vse, vseeno
vícešampión -a m (ȋ-ọ̑)
publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: postati vicešampion / vicešampion državnega prvenstva
vodílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki organizira in nadzoruje delo podrejenih: vodilni delavec, uslužbenec / vodilni položaj; vodilno mesto
2. ki ima pomembnejši položaj glede na istovrstno ali sorodno: vodilni arhitekt, politik / vodilni evropski jeziki; vodilna revija / vodilna načela gibanja
3. ki je, se nahaja kje v večjem številu, v večji količini kot istovrstno ali sorodno: vodilna pasma kokoši; koruza in druge vodilne rastline tega območja; na sliki so vodilne temne barve
4. publ. ki teče, vozi pred drugimi tekmovalci: kolesar se je približal vodilni skupini
// ki je glede na rezultat, točke pred drugimi tekmovalci: vodilno nogometno moštvo
5. teh. ki omogoča, da se kaj premika, drsi v določeni smeri: vodilni kolut; vodilni obročki na ribiški palici
♦ agr. vodilna mladika mladika, ki se razvije na koncu ogrodne veje ali vrha; voditeljica; fot. vodilno število število, ki označuje jakost bliskovne luči; geom. vodilni krog krog s središčem v gorišču in s polmerom, enakim veliki osi pri elipsi ali realni osi pri hiperboli; vodilna črta vodilka; glasb. vodilni ton polton, ki se razveže v sosednji zgornji ali spodnji ton; lit. vodilni motiv namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; pal. vodilni fosil fosil, ki je značilen za določeno geološko dobo; strojn. vodilne lopatice statorske lopatice, v katerih se pri kompresorju spreminja kinetična energija v tlačno, pri turbini tlačna energija v kinetično; žel. vodilna os os za vodenje lokomotive po tiru
vpoklícati -klíčem dov., vpoklícala in vpoklicála (í ȋ) 1. uradno poklicati koga na opravljanje vojaške dolžnosti: vpoklicati obveznike, rezerviste;
vpoklicati dodatne policiste / vpoklicati k vojakom, v vojsko / vpoklicati prebivalstvo za delo pri obnovi cest, nasipov 2. poklicati igralca v moštvo: vpoklicati nove branilce, napadalce v igro;
vpoklicati za prvenstvo, tekmo / vpoklicati igralce v ekipo, reprezentanco 3. pozvati kupce izdelkov, zlasti vozil, na servis z namenom odprave določenih serijskih napak: vpoklicati serijo gorskih koles zaradi napake pri izdelavi;
vpoklicati nov model prenosnih računalnikov / vpoklicati vozila na servis vpoklícan -a -o:
vpoklican nabornik, rezervist; sam.: odhod vpoklicanih na fronto / vpoklican igralec, nogometaš / vpoklicano vozilo
vŕh1 -a stil. -á m, mn. vrhôvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov;
priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami / Mali vrh // vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov2. zgornji, navadno zoženi dela) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh;
v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov;
letalo se je zaletelo v vrh gore;
kopast, stožčast vrh;
skalnat vrh b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh;
veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva // zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika 3. najvišja točka, najvišji dela) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore;
razgledovati se z vrha;
povzpeti se na vrh grebena;
ustaviti se na vrhu klanca;
razdalja od vznožja do vrha b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh;
izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu / z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate 4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh // izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha;
do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti 6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh // publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije 7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha;
spremembe na vrhu 8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih;
vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu;
ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh 10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu 11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; pog. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu1
zabeléžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisati: zabeležiti vprašanje;
zabeležiti si podatke / publ. dogajanje, ki ga je zabeležila kamera 2. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zabeležili padec proizvodnje / moštvo je zabeležilo že tretjo zmago doseglozabeléžen -a -o:
natančno zabeleženi podatki; vse ima zabeleženo
zádnjeuvrščèn -êna -o prid. (ȃ-ȅ ȃ-é)
ki se uvrsti na zadnje mesto: zadnjeuvrščeno moštvo
zadovoljíti -ím dov., zadovóljil (ī í) 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju;
zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce;
ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca;
odgovor ga ni zadovoljil;
noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila zadovoljíti se z orodnikom
biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: bil je v taki stiski, da bi se z vsem zadovoljil; zamudniki so se morali zadovoljiti s tem, kar je ostalo
zadovoljèn -êna -o:
čustveno zadovoljen človek; zadovoljene potrebe
zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í) 1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec;
zanesljiva priča;
biti zanesljiv pri delu;
čustveno zanesljiv;
politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov gledea) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh;
rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljenob) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo;
zanesljiva metoda;
take primerjave niso vedno zanesljive;
zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitnac) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo;
njihov položaj ni posebno zanesljiv;
zanesljiva obramba proti bolezni;
zanesljiva opora trdnazanesljívo prisl.:
počasi, toda zanesljivo izgublja; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; na to lahko zanesljivo računate; voziti zanesljivo
● ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve
zasledováti -újem nedov. (á ȗ) 1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad;
zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce // iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma // publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici // neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji 2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili;
policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib;
zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju tujo ladjo / zasledovati koga s pogledom 4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede;
zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost 5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti 6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel
● publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala dosečizasledujóč -a -e:
zasledujoči vojaki
zasledován -a -o:
zasledovana oseba; zasledovana žival
zatajíti -ím dov., zatájil (ī í) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: zatajiti krajo;
na zaslišanju je vse zatajil;
zatajil je, da bi jih izdal / vse to si vedel, zakaj si zatajil // zatrditi, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zatajiti dolg; zatajiti svoj izvor / zatajil je svoje mladostne pesmi // zatrditi, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: zatajiti svojega otroka; svoje matere ni nikoli zatajil 2. izraziti mnenje, prepričanje, da kaj ne obstaja: zatajiti dogovor, sporazum;
zatajiti gospodarski polom 3. prikriti: zatajiti svoje nazore, prepričanje / skušal je zatajiti bolečine 4. nav. 3. os., ekspr. v določenem času, trenutku ne opraviti svoje funkcije, kot se želi, pričakuje: v mrazu je avtomobil zatajil;
ob izstrelitvi je raketa zatajila / včasih mi zataji spomin / moštvo je zatajilo
● ekspr. letos je detelja zatajila slabo obrodila; ekspr. od presenečenja mu je zatajil glas ni mogel (spre)govoriti; ekspr. nekdanje lepote ni mogla zatajiti še vedno je bila lepazatajíti se knjiž.
potajiti se: ko sta zaslišala korake, sta se zatajila; zatajila se je pred očetom skrila
zatajèn -êna -o:
zatajena jeza; zatajene želje; zatajena čustva; skrito, zatajeno upanje
zmagálen -lna -o prid. (ȃ) star. zmagovit: zmagalno moštvo / zmagalna bitka / čutiti zmagalni ponos zmagovalni
● knjiž. prisoditi komu zmagalni venec zmago
zmagovít -a -o prid. (ȋ) 1. ki zmaga, zmaguje: zmagovita vojska / zmagoviti košarkarji; zmagovito moštvo / zmagovita popevka / publ. v tem trenutku so zmagoviti nasprotniki zmagujejo; zmagovit se vrniti 2. s katerim se zmaga, zmaguje: zmagovita karta;
zmagovita kombinacija / njegovi nastopi so zmagoviti uspešni
♦ šport. zmagoviti gol, koš 3. v katerem se zmaga, zmaguje: zmagovit boj;
zmagovita vojna / ekspr. bojevati se do zmagovitega konca zmage4. ekspr. na katerem se doseže, dosega velike uspehe: zmagovito potovanje gledališča po evropskih mestih 5. ekspr. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagovit krik / doživeti zmagovit sprejem 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagovita lepota / zmagovit uspeh predstave zelo velik
● publ. avtomobilizem je na zmagovitem pohodu se vedno bolj širizmagovíto prisl.:
zmagovito se bojevati
žêzlo -a s (é) 1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo;
žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo 2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina;
dati žezlo iz rok;
žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije // vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo
žóga -e ž (ọ̄)
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga / telovadna ali terapevtska žoga velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● šport. žarg. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; šport. žarg. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čim prej dobiti
♦ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
drúgoplasíran -a -o (ú/ȗȋ) drugouvrščen
drúgoplasírani -a -o (ú/ȗȋ) ~o moštvo
drúgoplasírani -ega m, člov. (ú/ȗȋ) priteči na cilj pred ~im pred drugouvrščenim
drúgoplasíranost -i ž, pojm. (ú/ȗȋ) drugouvrščenost
ekípa -e ž (ȋ) reševalna ~; nogometna ~ nogometno moštvo; publ. skupina
ekípno primer. prisl. (ȋ) publ. Naši smučarji so ~ osvojili tretje mesto kot moštvo, moštveno
famózno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) poud. Moštvo igra ~ |odlično|
héndikep -a m, pojm. (ẹ̑) šport. |izenačenje možnosti za zmago|; publ. Izključitev igralca je bila za domače moštvo velik ~ izguba, udarec
izenačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izenačevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ delovne razmere; ~ živali s človekom enačiti; šport. Moštvo je pogosto izenačevalo |dosegalo enak rezultat kot nasprotnik|
iztŕžiti -im dov. -en -ena; iztŕženje (ŕ; ȓ) kaj za kaj ~ precej denarja za sadje; iztržiti kaj z/s čim ~ denar s prodajo rož; šport. žarg. Moštvo je iz šestih tekem iztržilo pet točk dobilo, doseglo
kondícijsko ozirn. prisl. (í) ~ odlično pripravljeno moštvo |glede na zdržljivost, zmogljivost|
móštvo -a s (ọ̑) nogometno ~; publ. ladijsko ~ ladijska posadka
namáhati -am in namáhati tudi namaháti -am dov. namáhanje in namahánje; drugo gl. mahati (á; á/á á) poud. koga/kaj ~ napadalca s palico |natepsti, pretepsti|; šport. žarg. ~ domače moštvo premagati
namázati -mážem dov. -al -ala in -ála; -an -ana; namázanje in namazánje; drugo gl. mazati (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ kruh z maslom; ~ otroka s kremo; ~ ležaje; šport. žarg. ~ gostujoče moštvo premagati; slabš. ~ nekaj portretov |naslikati|
nasprótnik -a m, člov. (ọ̑) biti ~ predsedniku; ~ alkohola; imeti ~e; publ. premagati ~a nasprotnega igralca, tekmovalca, moštvo
nasprótnica -e ž, člov. (ọ̑)
nasprótničin -a -o (ọ̑)
nèuigrán -a -o; bolj ~ (ȅá) ~ orkester; ~o moštvo
nèuigránost -i ž, pojm. (ȅá)
odpráviti -im dov. odprávljen -a; odprávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ napake; ~ nadležnega obiskovalca; mat. ~ oklepaj; ptt ~ pošiljko; publ. ~ gostujoče moštvo s 3 : 0 premagati; odpraviti kaj iz česa ~ škodljive snovi iz česa izločiti; odpraviti koga/kaj z/s čim ~ prosilca z obljubami; žarg. Kritik je odpravil zbirko z nekaj stavki |na kratko obravnaval|; odpraviti čemu kaj ~ stroju okvaro; nestrok. |strok. povzročiti izzvani splav|
odpráviti se -im se (á ȃ) ~ ~ proti gozdu; ~ ~ spat
plasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; plasíranje (ȋ) publ. kaj ~ nove izdelke na tržišče spraviti; šport. žarg. Napadalec je plasiral žogo v gol brcnil
plasírati se -am se (ȋ) publ. doseči, uvrstiti se: Moštvo se je plasiralo na tretje mesto
pokál -a m (ȃ) izročiti zmagovalcu ~; publ. prirediti ~ v nogometu |tekmovanje|; publ. Moštvo je odneslo ~ je zmagalo
pokázati tudi pokazáti -kážem dov. pokázanje tudi pokazánje; drugo gl. kazati (á/á á) komu koga/kaj ~ kupcu blago; poud. ~ hrbet mestu |zapustiti mesto, izseliti se|; poud. ~ staršem roge |upreti se jim|; pokazati koga/kaj publ. Moštvo je pokazalo lepo igro |je lepo igralo|; ~ naklonjenost; poud. ~ pete, podplate |zbežati|; pokazati na koga/kaj ~ ~ izložbo; šport. žarg. Sodnik je pokazal na belo točko |dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko|
pokázati se tudi pokazáti se -kažem se (á/á á) Iz rane se je pokazal gnoj; pokazati se za kakšnega Ta teza se je pokazala za napačno; pokazati se komu/čemu knj. pog. Šel se je pokazat dekletovim staršem predstavit; poud. pokazati se pred kom/čim |postaviti se, pobahati se|
postáva1 -e ž (ȃ) dekle z lepo ~o; biti visoke ~e; neobč. sin kot ~ vaškega fantiča lik; poud. krepka ~ na vhodu |človek|; šport. |moštvo, del moštva|
povêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) koga ~ gosta v hišo; vznes. ~ soborce zmagi naproti popeljati; šport. žarg. Domače moštvo je povedlo z ena proti nič je prišlo v vodstvo
presenétiti -im dov. presenéčen -a; presenéčenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj z/s čim ~ starše z darilom; omilj. ~ tatu pri kraji |ujeti, zalotiti|; publ. Moštvo je na zadnji tekmi presenetilo |je zelo dobro igralo|
pŕvoplasíran -a -o (ȓȋ) publ. prvouvrščen: biti ~
pŕvoplasírani -a -o (ȓȋ) ~o moštvo
pŕvoplasírani -ega m, člov. (ȓȋ) publ. prvouvrščeni
pŕvoplasírana -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓȋ) publ. prvouvrščena
pŕvoplasíranost -i ž, pojm. (ȓȋ) publ. prvouvrščenost
rekordêrski -a -o (ȇ) ~o moštvo
selékcija -e ž, pojm. (ẹ́) ~ podatkov izbiranje, odbiranje; števn., šport. državna nogometna ~ |moštvo|
sestáva -e [sə in se] ž, pojm. (ȃ) kemična ~ krvi; ~ načrta; navodilo za ~o pohištva; narodnostna ~ prebivalstva; števn. motorizirana, rezervna ~; izločiti četo iz ~e brigade; samostojna enota v ~i podjetja; določiti ~o za tekmovanje moštvo
skŕpan -a -o (ŕ; ȓ) redk. ~a suknja zakrpana; poud. s težavo ~o moštvo |sestavljeno|
skŕpanost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
státi1 stánem nedov. -i -íte; stàl -ála; (stàt) (á ȃ) Koliko ~e ta knjiga; stati koga Počitnice so nas preveč stale; poud. To ga bo še drago stalo |bo imelo slabe posledice|; stati koga kaj, °česa Napaka je moštvo stala zmago, °zmage; poud. Neprevidnost te lahko ~e glavo |zaradi neprevidnosti lahko umreš|
strenírati -am dov. -an -ana; streníranje (ȋ) koga/kaj ~ moštvo; ~ športnika
strenírati se -am se (ȋ) ~ ~ v hoji
tekmováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; tekmovánje; (-àt) (á ȗ) Smučarji že ~ujejo; ~ v mnogoboju; tekmovati za koga/kaj ~ ~ šolsko moštvo; ~ ~ naslov svetovnega prvaka; tekmovati z/s kom/čim ~ z izdelki drugih tovarn
tím -a m (ȋ) |skupina strokovnjakov, delovna skupina|; košarkarski ~ moštvo
víceprvák -a m, člov. (ȋá) publ. drugouvrščeni tekmovalec, drugouvrščeno moštvo
víceprvákinja -e ž, člov. (ȋá) publ.
vícešampión -a [ijo] m, člov. (ȋọ̑) publ. drugouvrščeni tekmovalec, drugouvrščeno moštvo
vícešampiónka -e [ijo] ž, člov. (ȋọ̑) publ.
zadovoljíti -ím dov. zadovôlji -íte; zadovóljil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ kupce; ~ želje; ●zadovoljiti čemu ~ zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim; ●Domače moštvo ni zadovoljilo ni igralo dovolj dobro
zadovoljíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ s tem, kar ostane biti zadovoljen
