Tiskanje

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]

ki ima depresijo, kaže znake depresije 1.

v obliki depresivni ki je v zvezi z depresijo 1.

ki se duševno slabo počuti

kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalno depresivec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija

encefalítis encefalítisa samostalnik moškega spola [encefalítis]

iz medicine vnetje možganov

STALNE ZVEZE: japonski encefalitis, klopni encefalitis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. encephalitis iz gr. enképhalos ‛možgani’

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]

delati, oblikovati kodre

navadno ekspresivno

v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast

v obliki kodrati se

navadno ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑koder

míšji míšja míšje pridevnik [míšji]

ki je v zvezi z mišmi 1. ali gojenjem miši 1.

STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš

mravljínčar mravljínčarja samostalnik moškega spola [mrau̯ljínčar]

sesalec z dolgim rilcem in dolgim lepljivim jezikom, ki se prehranjuje z mravljami in termiti, živeč v Srednji in Južni Ameriki; primerjaj lat. Vermilingua

ETIMOLOGIJA: ↑mravljinec

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]

ki je v zvezi z opicami 1.

STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica

podgánji podgánja podgánje pridevnik [podgánji]

ki je v zvezi s podganami 1.

ki je v zvezi s podganami 3.1.

FRAZEOLOGIJA: podganja dirka, podganja luknja
ETIMOLOGIJA: ↑podgana

vretênčar vretênčarja tudi vreténčar vreténčarja samostalnik moškega spola [wretênčar] tudi [wreténčar]

iz zoologije žival, ki ima hrbtenico iz vretenc

ETIMOLOGIJA: ↑vretence

Število zadetkov: 10