mǫ̑drc 1., m. der Weise; Herodež reče modrcem na skrivnem k sebi, Ravn.
mọ̑drc 2., m. das Mieder; — prim. bav. mueder.
mǫ̑drəc, -drəca, (-drca), m. = 1. modrc, Valj. (Rad), nk.
modrijȃn, m. = 1. modrc, der Weise, der Philosoph, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.-Valj. (Rad), nk.