Tiskanje

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

1.1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni]

1.

ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušev, špargljev

STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja]

1.

vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna

1.1.

2.

iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa

ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...

krúšni krúšna krúšno pridevnik [krúšni]

1.

ki je v zvezi s kruhom ali kruhu podobnim pecivom

1.1.

1.2.

2.

ki komu nadomešča kaj izvornega, zlasti starše, družino

STALNE ZVEZE: krušna mama, krušna mati, krušna plesen, krušna skodelica, krušni oče
ETIMOLOGIJA: ↑kruh

mêsno-kôstni mêsno-kôstna mêsno-kôstno pridevnik [mêsnokôstni]
STALNE ZVEZE: mesno-kostna moka
ETIMOLOGIJA: ↑mesni + ↑kostni

mlínec mlínca samostalnik moškega spola [mlínəc]

1.

navadno v množini tanko razvaljano pečeno testo, navadno nekvašeno

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk., čak. mlȉnac, ukr. mlynécь, dluž. mlińc < pslov. *mlinьcь iz *mlinъ < ide. *mliHno- ‛steptan, stolčen’ iz *mlei̯H-, glej ↑mleti - več ...

móčnat móčnata móčnato pridevnik [móčnat]

1.

v nekaterih zvezah v obliki močnati ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: mokast, moknat

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: mokast, moknat

ETIMOLOGIJA: ↑moka

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast]

1.

ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, moknat

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, moknat

STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: ↑moka

móknat móknata móknato pridevnik [móknat]

1.

v nekaterih zvezah v obliki moknati ki je iz moke 1. ali vsebuje moko 1.; SINONIMI: močnat, mokast

2.

ki spominja na moko 1. ali je tak kot pri moki 1.; SINONIMI: močnat, mokast

3.

ki je posut z moko ali umazan od moke

ETIMOLOGIJA: ↑moka

ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo]

1.

ki je v zvezi z oslom 1., osli 1.

1.1.

osla 1.

FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel

pegátka pegátke samostalnik ženskega spola [pegátka]

1.

kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem, koščenim izrastkom na glavi in povešenim repom; primerjaj lat. Numida meleagris

1.1.

2.

iz zoologije kokoši podobna ptica z golo glavo in povešenim repom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Numididae

ETIMOLOGIJA: ↑pega

polénta polénte samostalnik ženskega spola [polénta]

1.

gosta jed iz zdroba, zlasti koruznega, in vode

1.1.

STALNE ZVEZE: bela polenta, krompirjeva polenta
FRAZEOLOGIJA: morati pojesti še veliko polente
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. polenta < lat. pol(l)enta ‛ječmenova kaša’ iz pollen ‛fina moka’ iz ide. korena *pelH- ‛prah, moka’ - več ...

pomókan pomókana pomókano pridevnik [pomókan]

ki je potresen z moko 1. ali povaljan v moki 1.

ETIMOLOGIJA: ↑pomokati

pomókati pomókam dovršni glagol [pomókati]

1.

potresti z moko ali povaljati v moki

2.

dodati moko med kuhanjem

ETIMOLOGIJA: iz mokati iz ↑moka

púra púre samostalnik ženskega spola [púra]

1.

večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: puran