beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča] FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati
cedíti -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ī í)
1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna
2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka
● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

cedíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

cedíti se -ím se nedov.
1.
s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči
SINONIMI:
cezeti, cizeti, izcejati se, mezeti, pocejati se, knj.izroč. mužeti, nar. slezeti, knj.izroč. sluzeti, knj.izroč. ucejati se
2.
ekspr. v majhnih količinah oddajati mokroto, tekočino
SINONIMI:
ekspr. jokati, ekspr. pocejati se, ekspr. solziti se, ekspr. znojiti se
GLEJ ŠE SINONIM: priliznjen, pronicati, teči
GLEJ ŠE: teči

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. (LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək] FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...
cúcek Frazemi s sestavino cúcek:
kot polít cúcek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

cúnja -e ž (ú)
1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih
// kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah
2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog
// ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje
3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža
● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

cúnjast -a -o prid.(ú)
1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta
2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste
3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

desetȋnka, f. 1) das Zehntel, Mur., Cig., nk.; — 2) die Decimale, C., UčT., Cel. (Ar.); — 3) mokra mera za 10 bokalov, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

dríčast -a -o prid. (í)
spolzek: pot je bila mokra in dričasta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

fórma -e ž (ọ̑)
1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi
// videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja
// s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi
2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo
// s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme
3. ustaljen, predpisan način v sporazumevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma
// formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme
4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo
5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma
♦ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; glasb. ciklična forma; jezikosl. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica] FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico
ETIMOLOGIJA: ↑goba
hlàden -dna -o prid. hladen: ſzpoznao je, ka je mokra, i hladna KM 1790, 38; Kako k-hladnoj vodi jelen BKM 1789, 4b; kak 'zédni jelen khládnoj, Vretini tekoucsoj BKM 1789, 140; i k hladnim vodam me pela TA 1848, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

hotéti hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čəm] čèš [tudi čəš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem)
1. izraža voljo, željo osebka
a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim, hočem biti gospodar v hiši; z njim noče imeti nobenega opravka; oče mu noče izročiti posestva; ni me hotel spoznati; on hoče storiti to; otrok se noče učiti / s poskusom so hoteli dognati, če je teorija pravilna; ravnokar vam je hotel telefonirati / že večkrat smo vam hoteli kaj dati; spet bi hotel biti srečen želel / elipt., v glavnem stavku človek marsikaj hoče, a ne more vsega uresničiti; saj veš, zakaj hočem (iti) v tujino; v odvisnem stavku: lahko daš, kar sam hočeš (dati); ne gre, da bi hodil, kadar in kamor bi hotel; ni se mogel upijaniti, četudi je hotel / pa pojdi, če hočeš; udaril sem te, ne da bi hotel; pren. odprl sem knjigo, kjer se je sama hotela; pesn. srce, kam hočeš
b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: hočejo, da bi bil jaz gospodar; po vsej sili so hoteli, da bi jim izdal tovariše; tako bo, kot jaz hočem / ali hočeš, da ga pokličem / elipt.: če hočeš, ti preberem kako pesem; pomagala jim je, dokler so hoteli; ubogati jo boš moral, kadar bo hotela
// ekspr. izraža možnost uresničitve česa, navadno nezaželenega: glej ga, vse mi hoče pojesti; ali res hočeš, da plačava kazen zaradi tvoje lahkomiselnosti
// ekspr., v zvezi z bi izraža omiljeno zapoved, prošnjo: bi mi hotel dati vode; ali bi se hotel malo lepše obnašati
2. imeti voljo, željo, zahtevo po čem: hoče več prostega časa; otrok hoče kruha; hoče novo obleko; ali hočeš večerjati, večerjo / v vljudnostnem vprašanju »Hočete še malo vina?« »Prosim.« / hočejo ga za predsednika; njo hoče za ženo / za to delo hoče preveliko plačilo zahteva; pog. koliko hočeš za hišo koliko jo ceniš; pren. vojna hoče žrtev
// ekspr., z dajalnikom, navadno v zvezi s kaj, nič delati, prizadejati, navadno kaj slabega: kaj se jeziš, kdo ti pa kaj hoče; pustite človeka, če vam nič noče / hoče mu samo dobro prizadeva si za njegovo korist
3. nav. ekspr., navadno v nikalni obliki, z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: dežja noče biti; te noči noče in noče biti konec; jed se noče ohladiti; otroci se niso in niso hoteli prebuditi; ko bi sonce že hotelo zaiti; brezoseb. noče se zdaniti / mokra drva nočejo goreti; otrok noče rasti
4. ekspr., z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja: prestregel sem ga, ko se je hotel zrušiti s konja; elipt. odpravili smo se, ko je sonce že hotelo za goro / obleka se hoče že trgati; čeprav se mu je že hotelo dremati, je pogovor slišal; brezoseb., pog. slabo mi če biti / hoteli so popokati od smeha; od strahu ji je hotela zastati kri v žilah
5. pog., v vprašalnem stavku, z nedoločnikom izraža možnost, negotovost, nujnost: kaj č(e)mo mu pa dati kaj (naj) mu pa damo, kaj bi mu pa dali; ali č(e)mo iti; kako ti čem pomagati; ne vem, če jim čem sporočiti / elipt. molčal sem, kaj sem pa hotel
// ekspr., z vprašalnim prislovom izraža nemožnost, nepotrebnost: kako čem iti, saj nimam čevljev kako naj grem; kaj mi češ denar pošiljati, ko ga še sam nimaš kaj bi mi denar pošiljal; kako ti čem pomagati, če sam nič nimam
6. pog., ekspr., z dajalnikom, v zvezi s kaj pomagati, koristiti: kaj mi če zdaj denar, prej bi ga potreboval; kaj mi (ho)če hiša, če ne morem stanovati v njej; kaj ti če to
7. v zvezi z reči uvaja
a) povzetek bistvene vsebine povedanega: hočem reči, da to ni res; ti torej hočeš reči, da nič ne delamo / kaj hočeš reči s temi besedami
b) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, hočem reči, zelo dobro; ljudje, hočem reči, nekaj znancev, mi pravi Anton
8. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža sprijaznjenje z danim dejstvom: ukaz je, kaj hočemo; res je, kaj pa hočem, ko je res; kaj se hoče, star sem že; to je žalostno, a kaj se hoče
9. v prislovni rabi, v tretji osebi, z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost, posplošenost: kakor pač hoče, naj bo, meni je vseeno; naj stori, kakor hoče kakorkoli; naj se zgodi, kar se hoče; naj stane, kolikor hoče kolikorkoli / piše se tudi brez vejice naj stane kar hoče
● ekspr. nesreča je hotela drugače po nesreči se je zgodilo drugače; ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; ta človek ve, kaj hoče načrtno deluje, da bi dosegel svoj cilj; pog., ekspr. »Vzemi njega za pomoč.« »Kaj če on!« v tej zadevi mi ne more nič pomagati, koristiti; pog., ekspr. spodletelo nam je, kaj č(e)mo zdaj kaj naj ukrenemo, kako naj si pomagamo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. noge ga niso hotele nositi ni mogel hoditi; star. nekateri sosedje so hoteli vedeti, da ni bil vojak so pravili, pripovedovali; ekspr. novica mu ni hotela v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ima denarja, kolikor (ga) hoče zelo veliko; pog., ekspr. če tu nismo varni, pa nič nočem prepričan sem; živim, kot drugi hočejo ne morem uveljavljati svojih želj, svoje volje; zastar. bog hotel, da bi tako ne bilo bog daj; star. še to bi se hotelo, da zapade sneg, pa nam res ni pomoči še tega bi se manjkalo, še tega bi bilo treba; največji slepec je tisti, ki noče videti; čim več človek ima, več hoče človek ni z doseženim nikdar zadovoljen; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); če hočete, če hočeš ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; ekspr. da, na te stvari gledamo, če hočete, predvsem praktično uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; hočeš nočeš to moraš napraviti hočeš nočeš izraža podkrepitev nujnosti; hočeš nočeš moraš; hotel ne hotel knjiž. hotel (ali) ne hotel, moral se je umakniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

ílovica -e ž (í)
težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kadíti -ím nedov., kajèn (ī í)
1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano
2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim
3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati
4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu; zdaj mi pa že preveč kadiš; drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kokóš -i ž (ọ̑)
velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj
● ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječe
♦ zool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus
// samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra, da bi te kúra bŕcnila, da bi te kúra píčila, da bi te kúra píknila, hodíti s kúrami spát, íti s kúrami spát, kot kúra brez gláve, kot môkra kúra, kot políta kúra, kot slépa kúra [zŕno], naj kúra bŕcne kóga, nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno], pisáti kot kúra, stára kúra, [še] kúre bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

lepéti -ím nedov., tudi lépi (ẹ́ í) knjiž., s prislovnim določilom
1. držati se, prijemati se, biti prilepljen: na čevljih lepi blato; potni lasje lepijo na čelu; mokra obleka lepi na telesu / ekspr. nizke bajte lepijo po strmini so, se nahajajo; pren. na njegovem imenu lepi madež; zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu
● knjiž., ekspr. od žeje mi jezik lepi na nebu zelo sem žejen; knjiž. lepel je s pogledom na njej nepremično jo je gledal
2. v zvezi z na biti notranje, čustveno navezan: ti ljudje so lepeli na bogastvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

lesketáti se -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh
// odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna
3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa
● ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

márati -am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico
1. izraža voljo, željo osebka
a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »Ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram.«
b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec
// elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo
2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti
3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponujeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti
4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost
a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe
b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga
// imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel
5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost
6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate
● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

márati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol, navadno z nikalnico
1.
kdo/kaj izražati voljo/željo uresničiti kaj ali ne uresničiti česa
Ne bi maral biti gospodar v tej hiši.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti, da česa kljub želenosti ni
Otrok se ne mara prebuditi.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne biti pripravljen sprejeti koga/česa
Ne maram tvojega plačila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne čutiti naklonjenosti do koga/česa
Tega človeka ne mara.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

mázati, mȃžem, vb. impf. schmieren; m. kaj s čim; kola m.; črevlje s salom m.; kakor mažeš, tako teče, wie man es treibt, so geht es, Cig.; salben, einschmieren, einreiben; prsi z lojem, opeklino z oljem m.; aufstreichen, aufschmieren, auftragen, Cig.; kdor ima dosti medu, maže ga po steni, wer Honig genug hat, streicht ihn auf die Wand, Rib.-M.; beschmutzen; Naj si s tinto prste maže, Preš.; mokra barva maže, nasse Farbe fleckt ab, Cig.; — bestechen, Cig.; kdor maže, temu teče, Levst. (Rok.); kdor maže, mu kaže, wer schmiert, der fährt, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mêtavica1 in metávica -e ž (é; ȃ)
zastar. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri; metež: vozil je po megli in po metavici / mokra metavica se je vrtinčila v zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
mìš Frazemi s sestavino mìš:
glédati kàkor mìš iz móke, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se slépe míši [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], lovíti slépe míši, móker kot mìš, ne tìč ne mìš, réven kot cerkvéna mìš, tíh kot mìš, tího kot mìš, ubóg kot cerkvéna mìš

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

močeràd močeráda samostalnik moškega spola [močeràt močeráda] STALNE ZVEZE: navadni močerad, planinski močerad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȍčerad < slovan. *močeradь, nejasno, morda iz *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ + izpeljanka iz ↑jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

močerȁd -áda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

močeríl močeríla samostalnik moškega spola [močeríl] tudi [močeríu̯ močeríla] STALNE ZVEZE: beli močeril, črni močeril
ETIMOLOGIJA: iz slovan. *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ iz ↑močiti
móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó)
1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku
2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

móker môkra -o tudi móker môkra -ó; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ rokav; ~ do kolen; poud.: ~a jesen |deževna|; ~o oko |solzno|; ~ od napora |znojen|
môkri -a -o (ó) urad. ~ žig
môkro -ega, v predl. zv. mókro s, snov. (ó; ọ̑) žarg. ponuditi gostu kaj ~ega pijačo; sedeti na ~em; potovati po suhem in po ~em |po vodi|; sejati v ~em
môkrost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

móker môkra -o prid.
ki je polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: deževen, neizkušen, neizkušen, poten, solzen, vlažen
GLEJ ŠE: suh1, mlad

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

móker Frazemi s sestavino móker:
bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, kot môkra kúra, móker do kóže, móker kot cúcek, móker kot mìš, vléči se kot môkra vrána

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

moker je sestavina izrazov
Mokra

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mọ́ker mókra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mòker -kra -o prid.
1. moker: ſzpoznao je, ka je mokra KM 1790, 38; Pri mokroj blági AI 1875, kaz. br. 7
2. deževen: Vu skodlivom mokrom vrêmeni BRM 1823, IX
3. solzen: szo z-mokrimi ocsmi gorizdehnili KOJ 1845, 3; i od szkus mokrimi ocsámi sze szmejála AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

moker prid., F17, demadere, ſe ẛmozhiti, moker biti, cilú ſe ẛmozhiti; humectus, -a, -um, faihtnu, mokru, reṡmozhenu; humens, moker biti; humere, moker biti, faihten poſtati. Jud:16; humidus, -a, -um, moker, faihten; humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar mokru, inu faihtnu déla, ali daje; latex, -cis, ſléherna mokra reizh, voda, vinu, olie, etc:; madefactus, -a, -um, mozhen, moker, ṡmozhen; madens, moker; madere, mokru, ali faihtnu biti; madescere, ſe mozhiti, mokar perhajati; madidus, -a, -um, moker, faihten; permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza mokar perhajati; udus, -a, -um, mokar, mozvèrin; uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi moker, inu mozvèrin; uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza moker; prim. polmoker 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mokož [mọ̄kož] samostalnik moškega spola

močvirska ptica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

môkra depozícija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

môkri usèd -ega -éda m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

montáža -e ž (ȃ)
1. pritrjevanje, dajanje stroja, sestavnega dela dokončno na določeno mesto; nameščanje, postavljanje: poznati montažo stroja; montaža bojlerja; montaža motorja, pralnega stroja / ukvarjati se z montažo / montaža raketnih oporišč
2. delanje naprave iz prej pripravljenih delov, sestavljanje: montaža avtomobilov, ur; gradnja in montaža plinovodov; pren., ekspr. duhovita montaža recitacij in šansonov
// ekspr. kar je narejeno iz več sestavnih delov: fotografska, literarna montaža; montaža iz časopisnih naslovov
3. film. načrtno povezovanje, urejevanje posnetkov v film: končujejo montažo filma; mojstrska, spretna montaža / fina, groba montaža / opremiti montažo prostor, kjer se to dela
♦ grad. mokra pri kateri se uporablja moker, vlažen, suha montaža pri kateri se uporablja suh gradbeni material; tisk. montaža lepljenje filma na prozorno folijo za bakrotisk in ofsetni tisk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

móž Frazemi s sestavino móž:
bíti fígamóž, bíti kot èn móž, bíti móž beséda, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, delováti kot èn móž, do zádnjega možá, kot èn móž, ledéni možjé, móž postáve, móž stárega kopíta, móž v módrem, možjé v módrem, nastopíti kot èn móž, od pŕvega do zádnjega možá, ostáti móž beséda, postáti fígamóž, postáviti se kot èn móž, uníčiti do zádnjega možá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

možgáni Frazemi s sestavino možgáni:
iméti kúrje možgáne, iméti volôvske možgáne, kúrji možgáni, možgáni kóga so kot rešêto, opráti kómu možgáne, volôvski možgáni

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

nakopítiti, -ȋtim, vb. pf. 1) über den Leisten schlagen, Mur.; — 2) n. se, sich unter dem Huf ansammeln: snega se je nakopitilo konjem, jvzhŠt.; — blato, mokra prst se nakopiti črevljem na podplate, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

oblíka -e ž (ȋ)
1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru: pravokotna oblika predmeta; stavba ima še prvotno obliko; spreminjajoče se oblike oblakov; po obliki podoben hruški; oblika in barva / oblika črk, tlorisa / listi jajčaste, podolgovate oblike; gmota brez določene oblike / spomenik v obliki piramide / dati izdelkom lepo obliko / moderna oblika pohištva / mokra obleka je še bolj poudarjala njene ženske oblike / za to umetnostno smer so značilne abstraktne oblike / dosti let je proučeval oblike zemeljskega površja
2. navadno z rodilnikom značilnost česa glede na sestavne elemente, njihovo razporeditev: spremeniti obliko enačbe; poslovenjena oblika imena; knjiga ima obliko zbornika / zapis v obliki šifer / analizirati obliko pesmi
// stanje, skupek določenih značilnosti, po katerem se kaka snov, pojav ločuje od drugih možnosti svojega pojavljanja obstajanja: jedrska, toplotna in druge oblike energije; glasba je ena izmed oblik umetnosti; led je oblika vode / pojavne oblike življenja
3. navadno s prilastkom videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: bojevati se za napredne družbene oblike; spremenjene organizacijske oblike / dati mislim jasno obliko
4. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost obliki; oblika in vsebina / delo ima izbrušeno obliko
// s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: ta pesnik je uvedel veliko novih oblik; menuet, simfonija in druge glasbene oblike / stalne pesniške oblike
5. s prilastkom, v zvezi v obliki izraža, da se kaj pojavlja, obstaja tako, kot nakazuje določilo: pesmi so izšle tudi v knjižni obliki; sir vsebuje vse bistvene sestavine mleka v koncentrirani obliki; publ.: prihranki v obliki denarja so mu propadli; dati pomoč v obliki materiala in strokovnjakov
6. navadno z rodilnikom način, metoda: spremeniti obliko dela; sodobne oblike zdravljenja / publ. obstajajo razlike v obliki reševanja teh vprašanj
7. jezikosl. sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva: nedoločnik, namenilnik in druge glagolske oblike; v besedilu je več pogovornih, zastarelih oblik; enklitične oblike zaimkov; oblika za tretjo osebo množine / osebna glagolska oblika ki zaznamuje osebo, spol, število, naklon in način / oblikovalka je ženska oblika od oblikovalec
● publ. proučeval je mikroskopsko drobne oblike bitja, organizme; knjiž., zastar. dati testo v pomaščeno obliko model; knjiž., zastar. livarska oblika kalup, forma; ekspr. pravilnik ne sme biti le zunanja oblika ne sme samo obstajati, ne da bi vplival na stvari, ravnanje
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; ekon. enostavna oblika vrednosti izraz vrednosti blaga v kateremkoli drugem blagu; relativna oblika vrednosti izraz vrednosti določene vrste blaga v drugih vrstah blaga; filoz. oblika način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; forma; kem. alotropne oblike ogljika; lit. antična metrična oblika; mat. eksplicitna oblika funkcije zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; min. izometrična oblika kristala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

obrisáča -e ž (á)
nar. brisača: mokra in zmečkana obrisača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

oglejêna pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

opljúskati -am dov. (ȗ)
s pljuskanjem zmočiti, politi: opljuskati mizo; opljuskati si obraz s hladno vodo / valovi so ju opljuskali, da sta bila zelo mokra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

opljúskati -am dov.
kaj s pljuskanjem zmočiti, politi
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́)
1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati
// ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti
2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir
3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi
● ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

páriti1 -im nedov. (á ȃ)
1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče
// dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir
2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih
3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

pokákan pokákana pokákano pridevnik [pokákan] ETIMOLOGIJA: ↑pokakati
pomiválka -e [pomivau̯ka; prvi pomen tudi pomivalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki
2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra, umazana pomivalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

premóker -môkra -o stil. -ó prid. (ọ́ ó)
preveč moker: za okopavanje je bila zemlja še premokra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

premóker -môkra -o tudi premóker -môkra -ó (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ plašč; premoker za koga/kaj Zemlja je ~a ~ okopavanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

prilepíti in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo
// pritrditi v elektronski dokument besedilo, element od drugod: v ciljnem oknu je postavil kurzor na mesto, kamor je nameraval prilepiti besedilo
// ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom
2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo; govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo je prilepil vrsto filozofskih razmišljanj
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub
● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

prilépiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritrditi se k/h komu/čemu / na/ob koga/kaj
Mokra obleka se (ji) je prilepila na telo.
2.
čustvenostno kdo/kaj nezaželeno pridružiti se k/h komu/čemu / na/ob koga/kaj
Na cesti se ji je /z opazkami/ prilepil neznan moški.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

sákra in sàkra medm. (ȃ; ȁ)
pog. izraža podkrepitev trditve: sakra, tudi jaz bom šel z vami; sakra, kakšen dolgčas / sakra mokra, kako so ga zdelali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

separácija -e ž (á)
1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži
// obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo
2. knjiž. osamljanje; ločevanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

sičáti -ím nedov. (á í)
dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

slínast -a -o prid. (í)
1. moker od sline: slinast gobec; slinaste ustnice / slinast otrok; bil je slinast po bradi / slinast polž
2. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: pohotni, slinasti moški / zoprno slinasto govorjenje
● slabš. slinasta ljubezen do otrok pretirano čustvena; ekspr. slinasta pot mokra, spolzka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

solzíti se -ím se [sou̯ziti se] nedov. (ī í)
1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha
// ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič)
2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva
3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi
● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokala
♦ agr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

spoznàti spòznam dov.
1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4
2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28
3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668
4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193
spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63
spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V
spòznani -a -o
1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564
2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1
3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

strtráti, -ȃm, vb. pf. morsch werden, vermodern: les, mokra obleka strtra, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

težíti -ím nedov., tudi téži (ī í)
1. s svojo težo povzročati komu težave pri gibanju, premikanju: nahrbtnik ga teži, zato hodi počasi; mokra obleka jih je težila
2. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: nekaj ga teži; teži ga občutek, da je odvisen od drugih; brezoseb. teži ga, da zaradi bolezni ne more nič delati / ekspr. ta spomin mu teži srce / z oslabljenim pomenom: žalost ga teži zelo je žalosten; skrbi ga težijo zelo je v skrbeh
3. pog. z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; nadlegovati, sitnariti: silila je vanj in mu težila; težiti s svojimi vprašanji
4. s predlogom biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču: okoliške vasi težijo k mestu; težiti proti pokrajinskemu središču
// biti usmerjen k čemu sploh: rastline težijo k svetlobi / težiti v različne idejne smeri
5. s predlogom prizadevati si doseči, uresničiti kaj: država teži k obnovitvi zgodovinskih mej; človek teži po spoznanju resnice; težiti za nedosegljivim
● ekspr. vest ga teži ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pog. kaj pa težiš sitnariš, si nadležen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

težíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Nahrbtnik ga teži.
2.
kdo/kaj bremeniti koga/kaj
Teži ga slab občutek.
3.
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Vasi težijo k centrom.
4.
slengovsko kdo/kaj sitnariti s čim
Kar naprej teži s svojimi idejami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

vdọ̑vščina, f. 1) der Witwer- oder Witwenstand, C.; — 2) das Witwengehalt, V.-Cig., Jan.; suha v., das Witwengehalt z. B. in Getreide, Cig.; mokra v. (in Wein), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

vlažen
V VARIANTI IZRAZOV: Mokra

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

vléči se Frazemi s sestavino vléči se:
pót se vléče kot kúrja čréva, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stékel pólž], vléči se kot kúrja čréva, vléči se kot meglà, vléči se kot môkra vrána, vléči se kot rdéča nìt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

vrána Frazemi s sestavino vrána:
[kot] béla vrána, vléči se kot môkra vrána, vrána je kómu izpíla možgáne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

vrát Frazemi s sestavino vrát:
bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, kot [mlínski] kámen [okoli] vratú, kot mlínski kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, na vrát na nós, znájti se do vratú v gódlji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zalepíti in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti
2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto
3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo
4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem
5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zêmlja -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi zémljo (é)
1. tretji soncu najbližji planet osončja: oddaljenost lune od zemlje; nastanek življenja na zemlji; satelitski posnetek zemlje; star kot zemlja zelo star / vznes. mati zemlja / v astronomiji Zemlja kroži okoli Sonca
2. površina tega planeta: letalo se je strmo oddaljevalo od zemlje; satelit je zgorel, še preden je priletel na zemljo; speljati vod pod zemljo / na obzorju se stikata nebo in zemlja / tu se zemlja dviga, tam pa pogreza
// površina tega planeta kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: sneg je zametel zemljo in drevje; skloniti se k zemlji; pasti na zemljo; ležati na zemlji; plaziti se, valjati se po zemlji; gola, poraščena zemlja; pas zemlje sega globoko v morje
3. trdna plast pod površino tega planeta: izkopati bunker v zemljo; stroj vrta globoko v zemljo; klet je cela v zemlji; nekatere živali živijo v zemlji, druge na njeni površini
4. zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje in organskih snovi, ki tvori to plast: izpuljene pese se je držala zemlja; nasuta zemlja se je počasi posedala; voda izpodjeda, odnaša zemljo; odpeljati izkopano zemljo; črna, ilovnata, peščena zemlja; vrtna zemlja; tla v koči so iz steptane zemlje; zemlja je lepljiva, mokra, da se prijemlje motike; pesek in zemlja / bolj debela zemlja se je nabrala le v kotanjah plast zemlje; fosforja skoraj v vseh zemljah primanjkuje vrstah zemlje / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
// vrhnja plast te zmesi, ki omogoča uspevanje rastlin: zemlja se sčasoma izčrpa; gnojiti, kopati, preorati zemljo; obdelovati zemljo; korenine segajo globoko v zemljo; zakopati gomolje v zemljo; rahla, zbita zemlja; rodovitna zemlja / kolesa so se ugrezala globoko v zemljo; zemlja je suha, da poka; pren. njegova misel je padla v rodovitno zemljo
5. del površine tega planeta kot gospodarska dobrina: imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo; navezanost na zemljo / obdelovalna zemlja in pašniki; orna zemlja / ljudje zapuščajo zemljo opuščajo obdelovanje zemlje; živeti od zemlje preživljati se s poljedelstvom, kmetijstvom
6. knjiž. kopno1: po dolgi plovbi so srečni stopili na zemljo / Nova zemlja
7. ta planet kot človekov življenjski prostor: prizadevati se za mir na zemlji / nič dobrega ni užil na zemlji / prišel je čas, ko je moral zapustiti zemljo v krščanstvu umreti
8. publ. dežela, država: obiskovati tuje zemlje; vojska je zasedala zemljo za zemljo
● ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; knjiž. noč je prekrila zemljo znočilo se je; ekspr. nesrečen je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; ekspr. stopiti z oblakov na zemljo postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. že dolgo je, leži pod zemljo je mrtev (in pokopan); ekspr. več let je vihtel kramp globoko pod zemljo je bil rudar; ekspr. spraviti koga pod zemljo, v zemljo povzročiti njegovo smrt; pokopati ga; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev; ekspr. izravnati kaj z zemljo popolnoma uničiti, odstraniti; ekspr. še mlad je zapustil domačo zemljo domovino; star. podedoval je pol zemlje pol posestva; knjiž., ekspr. izbrisati kaj z lica, obličja zemlje porušiti, uničiti; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. narediti komu pekel na zemlji povzročiti mu veliko trpljenje, bolečine; ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; ekspr. klel je, da se je zemlja tresla zelo; ekspr. sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl zelo; ekspr. izginil je, kot bi ga zemlja požrla, kot bi se v zemljo udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. biti česa potreben kot suha zemlja dežja zelo potrebovati kaj
♦ agr. lahka, težka zemlja; kem. redke zemlje oksidi lantana in njemu sorodnih elementov; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zgníti zgníjem dov.
razkrojiti se, razpasti, navadno zaradi delovanja bakterij
SINONIMI:
segniti2, knj.izroč. pogniti
GLEJ ŠE SINONIM: propasti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024

žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, móker kot žába, napíhnjen kot žába, napihováti se kot žába, pijàn, da bi žábe víkal, píti kot žába, plávati žábo, zijáti kot žába jájce, zmôči kàj kàkor žába ôreh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

žnjèk, -éka, m. 1) = skoljka, die Muschel: Sovodnje-Erj. (Torb.); — 2) vsaka mokra ali opolzla, debelejša stvar, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. ladinski sgnèc, bav. schneck, die Schnecke, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

žvek ► žvêk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

žvekast ► žvềkast prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

Število zadetkov: 87