bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mlekobéli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekletibéli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belcibéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vinabélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čŕn2 -a -o tudi čŕn -a -ó; bolj ~ (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ plašč; poud. ~a slutnja |huda|; Oglje je ~o; vranje ~; ~ kot oglje; publ. ~a celina Afrikačŕni -a -o (ŕ) ~ kruh; ~a borza; ~o vinočŕni -ega m, člov. (ŕ) beli in ~čŕna -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) poud. ne reči ne bele ne ~e |molčati|čŕno -ega s, pojm. (ŕ) v ~ oblečen; poud. dokazati ~ na belem |pisno; neizpodbitno|; snov., prakt.sp. liter ~ega črnega vinačŕnost -i ž, pojm. (ŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kljún -a m (ȗ) čapljin, ladijski ~; ~ pluga; nizk. držati ~ |molčati|; člov., poud. nahraniti pet lačnih ~ov |otrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mirováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; mirovánje; (-àt) (á ȗ) Bolnik mora ~; poud. Ne more ~ z jezikom |biti tiho, molčati|; pravn. Postopek ~uje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
molčáti -ím [u̯č] nedov. môlči -íte, -èč -éča; môlčal -ála, môlčat, -án -ána; molčánje; (môlčat) (á í) Obtoženci ~ijo; poud. Mlini ob vodi že dolgo ~ijo |ne obratujejo|; neobč. molčati kaj Tega ne morem več ~ O tem ne morem več molčati; poud. molčati na kaj ~ ~ vsa vprašanja |ne odgovarjati|; poud. molčati o kom/čem Glej, da boš o tem molčal |ne boš govoril|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
môlk -a [u̯k] m, pojm. (ȏ) popoln ~; počastiti z enominutnim ~om; publ. kulturni ~ med NOB; poud.: zaviti se v ~ |vztrajno molčati|; ukazati ~ o čem |da se o čem ne govori|; ~ noči |tišina, mir|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mútec -tca m z -em člov. (ȗ) knj. pog. nem človek: sporazumevati se z ~em poud. molčati kakor ~mútavka -e ž, člov. (ú) knj. pog.mútčev -a -o (ȗ) knj. pog.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
namolčáti se -ím se [u̯č] dov.; drugo gl. molčati (á í) Dovolj si se namolčal, spregovori vendar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pomolčáti -ím [u̯č] dov. pomolčánje; drugo gl. molčati (á í) za trenutek ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
potápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potápljanje (á; ȃ) kaj ~ vrečko s čajem v vrelo vodopotápljati se -am se (á; ȃ) ~ ~ do dna; poud. potapljati se v kaj ~ ~ ~ molk, v žalost |molčati, biti žalosten|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
premágati -am dov. -an -ana; premáganje (ȃ) koga/kaj ~ sovražnike; poud.: Spanec ga je premagal |zaspal je|; ~ bolezen |ozdraveti|; brezos. Premagalo ga je, da je zadremalpremágati se -am se (ȃ) ~ ~ in molčati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
premolčáti -ím [u̯č] dov.; drugo gl. molčati (á í) kaj ~ cele dneve; neobč. ~ vprašanje ne odgovoriti nanj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pripôved -i ž (ȏ) ~ o čem, o kom; pojm. med ~jo molčati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rahločúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti zelo ~; rahločuten do koga biti ~ ~ bolnika; rahločuten z/s kom biti ~ z beguncemrahločútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) pomanjkanje ~i; molčati iz ~i; z ~jo govoriti o težavah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
smíselno2 [sə] povdk. (ȋ) ~ je bilo molčati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
uvidévno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ molčati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zagonétno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ̑; ẹ̑) neobč. ~ molčati skrivnostno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zagrenjêno nač. prisl. (é) ~ molčati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zakopáti -kópljem tudi zakopáti -ám dov. zakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ vodovodno cev; Samica ~e jajca; poud.: ~ roke v žepe |globoko potisniti|; ~ bojno sekiro |končati bojevanje, spor|; poud. zakopati koga/kaj v koga/kaj ~ dekle v nesrečo |spraviti|; ~ trpljenje vase |molčati o svojem trpljenju|zakopáti se -kópljem se tudi zakopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ v mivko; ~ ~ med pernice; poud. ~ ~ v odročen kraj |iti, oditi|; poud. zakopati se v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno, veliko delati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zakŕknjeno nač. prisl. (ȓ) slabš. ~ molčati, tajiti |vztrajno, trmasto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zamolčáti -ím [u̯č] dov. zamolčánje; drugo gl. molčati (á í) komu koga/kaj ~ odvetniku dejstva; ~ pomembne okoliščine; neobč. nenadoma ~ obmolkniti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zavíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavíjanje (í) ~ okrog vogala, v desno; poud.: pogosto ~ v gostilno |hoditi|; ~ po dolenjsko |govoriti|; nevtr.: Proga ~a v levo; Volk ~a; Sirene ~ajo; zavijati kaj ~ oči; Pes ~a rep; zavijati koga/kaj v kaj ~ darila v papir; ~ otroka v odejo; zavijati kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zavijati koga ~a me po trebuhuzavíjati se -am se (í) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |molčati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlokôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) neobč. ~ molčati grozeče, nevarno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.