hüdóuba in hüdóba -e ž 1. hudobija: naj me ne ſzkvari hüdouba moja KŠ 1754, 228; ſtera je naj dühovnejſa hüdouba KŠ 1771, 446; i jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; naj káksa hüdouba k-sivini, ona pa vö nemore KOJ 1845, 53; bláznikov Hüdôba tebé blôdi KAJ 1848, 237; nai ſze te greisnik poverné od ſzvoje hüdoube SM 1747, 8; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; od vſze hüdoube zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; Na náſz od düſevne hüdoube oſzlobodi KMK 1780, 30; od gládi, i druge hüdoube vari nász BKM 1789, 345; nesetüje môdro Hüdôbe odüriti KAJ 1848, 147; teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 10; zgoni zmojega ſzrczá vſzo hüdoubo KŠ 1754, 238; da bi nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; Znajoucsi pa Jezus hüdoubo nyihovo KŠ 1771, 73; i prisesztno hüdoubo od nász odvzemi KM 1783, 22; Odürjávajo hüdoubo BKM 1789, 140; Nazâ plácsa hüdôbo nepriátelom mojim TA 1848, 43; ne naſzledüimo Deczo nego vu máloj hüdoubi TF 1715, 8; csi vu ſzvojoj hüdoubi vmerjéjo KŠ 1771, 35; Napunyeni vſzákov hüdoubov KŠ 1771, 449; Naj me bar ſztrási ſzvom hüdoubom SŠ 1796, 72; ráj gotov mrêti, Kako ſz-hüdôbov 'ziveti BRM 1823, 308; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ládajo, prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1771, 587; na ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134 2. teža, težava: Zadoſztaje dnévi hudouba nyegova KŠ 1771, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
míli -a -o prid. mil, drag: z ſzrczá mi je milo to lüſztvo KŠ 1771, 52; námje potreibna ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; molimo Bogá za miloga nasega Krála KOJ 1848, 123; Mi verjemo vu Jezusi, .. I milom zvelicsiteli KAJ 1848, 9; V-trdnom milom sorsi ti je Tü 'ziveti, mrêti AIP 1876, br. 6, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mreti [mrẹ́ti mŕjem]
(umreti) dovršni glagolumreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mreti mrjem nedov. umirati:
Nepametnu ſturi, ta kateri ſe hozhe perpraulat k' eni dobri ſmerti ob taiſti uri kadar sazhne mreti nedol. ǀ velika tedaj nepamet taiste greshne duſhe! katera do puſledne ure zhaka G. Bogu ſe offrat, kadar vſhe sazhne mrejti nedol. ǀ shiveozh je vſelej v' semlo gledal, v'to tudi gleda, kadar merjè 3. ed. ǀ ludje ſo od lakote merli del. mn. m ǀ ludje So od lakoti merly del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mrječ deležnikPRIMERJAJ: mreti, mrječi
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pomreti [pomrẹ́ti pomŕjem]
dovršni glagolumreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
premreti [premrẹ́ti premŕjem]
in [premrȅm]
dovršni glagolpremreti, tj. postati negiben, tog, manj občutljiv zaradi mraza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sílno prisl. 1. silno, močno: Vszi moy nepriatelie moreio ſze ſzilno presztrasiti ABC 1725, A8a; a ſze ſzilno, ino mocsno peklénszki ogyen iszkri KM 1783, 291; Kaj ſze nyidva tak mocsno Vküpe vdárita ſzilno BKM 1789, 98; Jurisics tak ſiuno znáo Koszeg brániti KOJ 1848, 79 2. hitro: Ali gda Ábſolon na muleki ſzedécsi ſzilno po lougi gezdo KM 1796, 64; Ali csi mi szvéta právda tvoja veli szilno mrêti KAJ 1848, 245
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tjakajmreti (tjakaj mreti) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umretiGLEJ: mreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.