brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 
  1. 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
    // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
  2. 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
  3. 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brúndati -am nedov. (ȗ) 
  1. 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele
  2. 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda
  3. 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cól2 -a m (ọ̑) nar. cola: Stala si sredi sobe, jaz pa sem te meril s coli, in ves čas govoril mrmraje: Še tri cole mora zrasti, samo še tri (M. Kranjec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

izmrmráti -ám tudi zmrmráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, mrmraje reči, povedati: v odgovor je izmrmral nekaj besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

mrmráti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. nerazločno, tiho govoriti: zdihoval je in mrmral sam vase; mrmrati nerazumljive besede / to je neumno, je mrmral (predse)
    // ekspr. dajati nizke, nerazločne glasove: ogenj je mrmral v peči; vrhovi jelš mrmrajo v vetru
  2. 2. peti tako, da se namesto besedila poje glas m: mrmrati pesem / mrmrati melodijo
  3. 3. z ne preveč glasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje; godrnjati: ljudje so ob tem mrmrali in zmajevali z glavami; mrmrali so zoper njegov sklep; mrmra nad vsako stvarjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

opravičílo -a s (í) 
  1. 1. izjava, navadno pismena, s katero se kaj opravičuje: napisati, prinesti opravičilo; poslušati opravičilo; z opravičilom ga je poslala v šolo / izmrmrati opravičilo mrmraje se opravičiti
    // kar se navede za prenehanje negativnega mnenja: opravičilo, da je kradel zaradi lakote, mu ni zadoščalo / iskati, najti opravičilo za surovo ravnanje / publ. opravičilo za težek gospodarski položaj vzrok
    // publ. v tem je opravičilo našega boja upravičenost
  2. 2. glagolnik od opravičiti: opravičilo mu ni bilo dovolj, hotel je še drugo zadoščenje / za to napako ni opravičila ta napaka se ne da opravičiti
    // njegova knjiga je potrebna opravičila / povedati, reči kaj v opravičilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

pomrmráti -ám dov. (á ȃ) mrmraje reči, povedati: saj bo prišla, je pomrmral sam sebi / pomrmrati nad otroki pogodrnjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

razíti se -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 
  1. 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu
  2. 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani
  3. 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi
  4. 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti
    ●     star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zabrenčáti -ím dov., zabrénči in zabrênči; zabrénčal in zabrênčal (á í) oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha zabrenči / preh. tiho si je zabrenčal pesem mrmraje zapel
// dati živalskemu brenčanju podoben glas: zvonec na vratih je zabrenčal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zabrúndati -am dov. (ȗ) 
  1. 1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved je zabrundal / zadovoljno zabrundati
  2. 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: nekaj je zabrundal in odšel
  3. 3. preh. mrmraje zapeti: zabrundati (si) popevko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

zamrmráti -ám dov. (á ȃ) mrmraje reči, povedati: v odgovor je nekaj zamrmral / ko je to izvedel, je jezno zamrmral

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Število zadetkov: 11