déd -a tudi dèd déda m, člov., im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) ~ in stara mati; poud. naši ~je |predniki|
domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice
dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo
dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
ekípno primer. prisl. (ȋ) publ. Naši smučarji so ~ osvojili tretje mesto kot moštvo, moštveno
izséljenec -nca m z -em člov. (ẹ́) naši ~i po svetu
izséljenka -e ž, člov. (ẹ́)
izséljenčev -a -o (ẹ́)
kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|
košátiti se -im se nedov. -èč se -éča se; košátenje (á ȃ) poud. pred kom/čim Košatil se je pred njo |se postavljal, ponašal|; poud. V naši hiši se ne bo košatil |se oblastno, prevzetno vedel|
nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu
Náši razglédi -ih -ov m mn., stvar. i. (á ẹ́; á ẹ́ á ẹ̑) |slovenska revija|
obój -a -e cel. zaim. (ọ̑)
1. vrst. mladina ~ega spola; ~i otroci, naši in sosedovi
2. količ. raztrgati ~e hlače; ~i čevlji ga tiščijo oba para
obóje -ega s, pojm. (ọ̑) Razdeli na dvoje, a ~ega mu ne daj
prádéd -a tudi prádèd -déda m, člov., im. mn. prádédje in prádédi (ȃẹ̑; ȃȅ ȃẹ́) Hišo je prezidal ~; poud. naši ~je |davni predniki|
prédnik -a m, člov. (ẹ̑) ~ po očetovi strani; naši slovanski ~i; neobč. njegov ~ v službi predhodnik; živ. ~i vretenčarjev
prédnica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ po materi; sestra ~; nečlov. ~e današnjih dvoživk
prédničin -a -o (ẹ̑)
razočárati -am dov. -an -ana; razočáranje (ȃ) koga/kaj ~ gledalce; ~ pričakovanja; publ. Naši smučarji so razočarali |niso dosegli pričakovanega uspeha|
sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah
vnúk -a m, člov. (ú; ȗ) varovati ~a; poud. Tega se bodo spominjali še naši ~i |daljni potomci|
vnúkinja -e ž, člov. (ú; ȗ)
vodíti vódim nedov. vôdi -íte, -èč -éča; vôdil -íla, vôdit, vóden -a; vódenje, (vôdit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ čoln mimo čeri; ~ oddajo; ~ otroka za roko; publ.: ~ račune o čem → upoštevati kaj, paziti na kaj; ~ razpravo → razpravljati; ~ zapisnik → pisati zapisnik; nevtr. Cesta ~i mimo šole; publ. Naši skakalci ~ijo |so glede rezultatov pred drugimi|
začénjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; začénjanje (ẹ̑) kaj ~ delo; Oddajo ~a znana melodija; publ. začenjati z/s čim ~ z zidavo → začenjati zidavo, začenjati zidati; Predstave ●~ajo ob osmih se začenjajo; Travnik ●~a na naši desni se začenja; brezos. ~a snežiti
začénjati se -am se (ẹ̑) Predstave se ~jo ob osmih