ionizátorSSKJ -ja [ijonizator] m (ȃ)
naprava, ki oddaja negativne ione v prostor in ga s tem očiščuje: Negativni ioni, ki jih izloča ionizator, so negativno nabiti delčki, zato niso obstojni in dobesedno iščejo pozitivne delčke E ← nem. Ionisator iz (↑)ionizírati
nabòjSSKJ -ôja m ed. (ȍ ó) navadno s prilastkom
izrazita naravnanost, usmerjenost: čustveni naboj; politični naboj; tekmovalni naboj; Razpoloženje te poezije je ambivalentno, sebi nasprotno, saj ob silni socialni naboj postavlja optimizem brez pravih osnov E < *nabojь iz (↑)nabíti