bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.
2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

drág-a -opridevnik
  1. veliko vreden
    • kaj biti drag kot kaj
  2. z dajalnikom ljubljen, priljubljen
    • kdo/kaj biti drag komu/čemu
  3. kot nagovor spoštovan, poseben, dragocen
    • kdo/kaj drag
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • drag/dražji za
  • , dražji od
  • , najdražji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.
1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.
2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.
5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.
6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

láheklahák -hka -opridevnik
  1. netežak, droben
    • kaj/kdo biti lahek/lažji kot kaj/kdo
  2. navadno s prilastkom nezahteven, nezapleten, preprost
    • kaj biti lahek
  3. neresen, nepremišljen
    • kdo biti lahek
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lažji od
  • , lahek/lažji za
  • , najlažji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lép-a -opridevnik
  1. pozitiven glede na zunanje in tudi notranje lastnosti
    • kdo/kaj biti lep kako
  2. pozitiven glede na količino, precej velik, precejšen
    • kdo/kaj biti lep koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • lep za
  • , lep/najlepši v
  • , lepši od
  • , najlepši med/izmed

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mlád-a -opridevnik
  1. maloleten, začeten, še nezrel, neizkušen
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mlad za
  • , mlad po
  • , mlajši od
  • , najmlajši od
  • , najmlajši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

múčiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj
(V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

peró-ésasamostalnik srednjega spola
  1. roževinasti izrastek iz kože pri pticah
    • pero česa
    • , pero na čem, kje
    • , pero za čim, kje
  2. orodje za pisanje
    • pero v čem, kje
    • , pero s čim
  3. ustvarjalnost umetnika, pišočega človeka
    • pero koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pero za

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

položáj-asamostalnik moškega spola
  1. način namestitve
    • položaj koga/česa
    • , položaj za koga/kaj
    • , položaj za čim, kje
    • , položaj med kom/čim, kje, kdaj
  2. mesto v prostoru
    • položaj česa
    • , položaj za kaj
    • , položaj med kom/čim, kje, kdaj
  3. vloga v družbi, stroki
    • položaj koga/česa
    • , položaj za kaj
    • , položaj pri čem, kje
    • , položaj med kom/čim
  4. materialno in duševno stanje
    • položaj koga/česa
    • , položaj za koga/kaj
    • , položaj med kom/čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • položaj v/na
  • , položaj z/s

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

poštèn-êna -opridevnik
  1. nagnjen k dobremu, ustreznemu
    • kdo/kaj biti pošten do koga/česa
    • , kdo/kaj biti bolj/manj pošten od koga/česa
    • , kdo/kaj biti pošten v/pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti pošten s kom/čim
    • , kdo/kaj biti prepošten za koga/kaj
  2. navadno ekspresivno ustrezen, primeren
    • kaj biti pošten glede na kaj
  3. intenziven, obsežen, nepričakovan
    • kaj biti pošten glede na kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pridržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za krajši čas ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
/Zaradi prepiha/ (jim) je pridržala vrata.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za kraši čas ohraniti koga/kaj za/čez kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Otroke so pridržali na nadaljnjih pregledih.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj krajši čas ustaviti kaj ‘dejavnost’
Ko je šla mimo bogatih izložb, je za nekaj trenutkov pridržala korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prijázen-zna -opridevnik
  1. prijateljski
    • kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
    • , kdo/kaj biti prijazen s kom/čim
  2. prijeten, dostopen
    • kaj biti prijazen do koga
    • , kaj biti prijazen za koga/kaj
  3. ugoden, neškodljiv
    • kdo/kaj biti prijazen do koga/česa
    • , kaj biti prijazen s kom/čim
    • , kaj biti prijazen za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pristáti -stánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj s plutjem priti do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v čem / med kom/čim / kam / kje
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.
2.
čustvenostno kdo/kaj po intenzivnem premikanju, potovanju ustaviti se ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.
3.
kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prizadévati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo/kaj vznemirjati koga
Te besede so jo /boleče/ prizadevale.
2.
kdo/kaj kvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadevajo stare stavbe.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročati komu/čemu kaj 'določena stanja/lastnosti'
Otroci mu prizadevajo skrbi in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

spádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj soditi v/med koga/kaj / kam
V opremo alpinistov spada tudi cepin.
2.
kdo/kaj uvrščati se k/h komu/čemu / v/med koga/kaj / kam
Te prireditve spadajo med simpozij.
3.
kdo/kaj biti uvrščen k/h komu/čemu / v/med koga/kaj
Mobilna telefonija spada med najbolj razširjena in najpomembnejša komunikacijska sredstva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

srédstvo-asamostalnik srednjega spola
  1. snov, priprava, denar ali ukrep za dosego nekega namena, cilja
    • sredstvo česa
    • , sredstvo za kaj
    • , sredstvo v čem, kje
    • , sredstvo na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • sredstvo iz/z
  • , sredstvo v/na
  • , sredstvo proti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stàrstára -opridevnik
  1. količina let ali drugih časovnih enot od rojstva ali nastanka; lahko tudi mnogoleten, predozorel, v zadnjem obdobju življenja, bivanja
    • kdo/kaj biti star koliko
    • , kdo/kaj biti star koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • star do
  • , star za
  • , star po
  • , starejši od
  • , najstarejši od
  • , najstarejši med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

téden-dnasamostalnik moškega spola
  1. čas sedmih dni
    • teden česa/koga
    • , teden po/v/na čem, kdaj, kje
    • , teden pred čim/kom, kdaj
    • , teden s kom/čim
    • , teden brez česa/koga
    • , teden za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

težáven-vna -opridevnik
  1. težek, zahteven
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga/kaj
  2. poln neprijetnosti, trpljenja
    • kaj biti težaven
    • , kaj biti težaven zaradi česa
    • , kaj biti težaven za koga
  3. neprilagodljiv
    • kdo biti težaven
    • , kdo biti težaven zaradi česa
    • , kdo/kaj biti težaven za koga/kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

têžektežák têžka -opridevnik
  1. nelahek, debel
    • kdo/kaj biti težek koliko
  2. zahteven, zapleten
    • kaj biti težek
  3. neprijeten, bremenilen, naporen
    • kdo/kaj biti težek koliko
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • težji od
  • , težek/težji za
  • , najtežji med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tíkati se tíčem se tudi tíkam se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
kdo/kaj imeti stike glede koga/česa
Odločijo naj tisti, ki se jih vsebina /najbolj/ tiče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

uspéšen-šna -opridevnik
  1. učinkovit
    • kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti uspešen pri čem
    • , kdo/kaj biti uspešen s čim/kom
    • , kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti uspešen med kom/čim
  2. dober
    • kdo/kaj biti uspešen v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti uspešen pri čem
    • , kdo/kaj biti uspešen s čim/kom
    • , kdo/kaj biti uspešen za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti uspešen med kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

uspévati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: uspéti 1-3
4.
kdo/kaj imeti ustrezne pogoje za rast/razvijanje v/pri/na kom/čem / kje
Te rastline uspevajo na vlažnih tleh.
5.
kdo/kaj imeti ustrezne pogoje za rast/razvijanje
Dojenček /lepo/ uspeva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ustrézen-zna -opridevnik
  1. skladen z namenom
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga
    • , kaj biti ustrezno pri čem, kje
  2. zaželen, potreben
    • kaj/kdo biti ustrezen
    • , kaj/kdo biti ustrezen za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

verjéten-tna -opridevnik
  1. skladen z resničnostjo
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga
  2. pričakovan
    • kaj biti verjetno za koga/kaj
    • , kaj biti verjetno pri čem/kom, kje
    • , kaj biti verjetno med kom/čim, kje
    • , kaj biti verjetno zaradi česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vesél-a -opridevnik
  1. zadovoljen
    • kdo biti vesel česa/koga
    • , kdo biti vesel zaradi česa/koga
    • , kdo biti vesel za koga/kaj
    • , kdo biti vesel s čim/kom
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj
  2. živahen, lahkoten
    • kdo biti vesel kot kdo/kaj
    • , kdo biti vesel zaradi česa
    • , kdo biti vesel ob čem, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.
2.
čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.
3.
čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.
4.
kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).
6.
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.
7.
kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.
8.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.
9.
kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.
10.
kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.
11.
kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zadévati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: zadéti
kdo/kaj nanašati se na koga/kaj
Neustrezne delovne razmere /najbolj/ zadevajo delavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zadržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.
3.
iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zanesljív-a -opridevnik
  1. vreden zaupanja
    • kdo biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kdo/kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kdo/kaj biti zanesljiv glede česa
  2. gotov, nedvoumen, varen
    • kaj biti zanesljiv pri čem, kje
    • , kaj biti zanesljiv v/na čem, kje, kdaj
    • , kaj biti zanesljivejši od česa/koga
    • , kaj biti zanesljiv za koga/kaj
    • , kaj biti zanesljiv glede česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zaostàl-ála -opridevnik
  1. bolj počasen glede delovanja, razvoja
    • kdo/kaj biti zaostal za kom/čim
    • , kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo biti zaostal za kaj, za koliko
  2. neuspešen glede na namen, cilj
    • kdo/kaj biti zaostal pri/v čem, kje
    • , kdo/kaj biti zaostal za kom/čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zêmlja-esamostalnik ženskega spola
  1. površina planeta, po kateri se hodi
    • zemlja v/na čem, kje
    • , zemlja okoli česa, kje
    • , zemlja pod/pred čim, kje
    • , zemlja s čim
    • , zemlja za kaj
  2. zmes kamnin in organskih snovi
    • zemlja s čim
    • , zemlja za kaj
  3. planet
    • Zemlja s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zgléden-dna -opridevnik
  1. zaželen, vzoren
    • kdo/kaj biti zgleden pri čem, kje
    • , kdo/kaj biti zgleden v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

znànznán znána -opridevnik
  1. opažen
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti znan iz česa, od kod, od kdaj
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
  2. vzbujajoč pozornost
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan med kom/čim, kje
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zvŕst-ísamostalnik ženskega spola
  1. prepoznavna pojavna oblika kot celota skupnih lastnosti
    • zvrst česa
    • , zvrst v/na čem, kje, kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

žív-a -opridevnik
  1. razvijajoč, rastoč
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti živ med kom, kje
    • , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
  2. delujoč, tvoren, aktiven
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
    • , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
  3. resničen, dejanski
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med kom/čim, kje
  4. živahen
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med čim, kje
    • , kdo/kaj biti bolj živ od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Število zadetkov: 37