eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blóg
blóga
in
blôg
blôga
samostalnik moškega spola
[
blók blóga
]
in
[
blôk blôga
]
1.
spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
1.1.
objava na takem spletnem mestu
ETIMOLOGIJA:
prevzeto iz
angl.
blog
, okrnjeno iz
weblog
iz
web
‛mreža, splet’
+
log
v pomenu
‛dnevnik’
1.
ki je znan, priljubljen pri razmeroma veliko ljudeh
capín
capína
samostalnik moškega spola
[
capín
]
navadno slabšalno
kdor se vede neustrezno, neodgovorno, ima negativne lastnosti ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA:
↑
capa
po zgledu
fakin
ipd.
-
več ...
cedíti
cedím
nedovršni glagol
[
cedíti
]
1.
ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
;
SINONIMI:
precejati
2.
v obliki
cediti se
teči počasi in v manjših količinah
;
SINONIMI:
precejati
3.
v obliki
cediti se
,
ekspresivno
biti prisoten, zlasti v večjih količinah
3.1.
v obliki
cediti se
,
ekspresivno
izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri
;
SINONIMI:
ekspresivno
mediti
FRAZEOLOGIJA:
cediti sline
(komu)
,
cediti sline
(ob kom, ob čem, po kom, po čem)
,
med in mleko se cedita
(komu) (kje)
,
sline se cedijo
komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA:
=
cslov.
cěditi (sę)
,
hrv.
cijéditi
,
rus.
cedítь
,
češ.
cedit
<
pslov.
*
cěditi
, prvotno
*‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’
, iz
ide.
*
sḱ
h
ei̯d‑
‛rezati, ločevati, cepiti’
, iz česar je še
latv.
skaidît
,
litov.
skíesti
,
gr.
skhídzō
,
lat.
scindere
,
stvnem.
skeidan
,
nem.
scheiden
-
več ...
1.
tekoča snov, ki se izceja iz česa
1.1.
tekoča snov, ki se izceja iz telesa, zlasti pri vnetju
čudáški
čudáška
čudáško
pridevnik
[
čudáški
]
1.
ki se v nazoru, vedenju, videzu zelo razlikuje od drugih ali se mu to pripisuje
1.1.
ki kaže, izraža tako različnost
2.
ki se zelo razlikuje od običajnega, znanega
ETIMOLOGIJA:
↑
čudak
debílen
debílna
debílno
pridevnik
[
debílən
]
1.
slabšalno
ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis
;
SINONIMI:
ekspresivno
top
1.1.
slabšalno
ki kaže, izraža odsotnost take sposobnosti ali daje tak vtis
2.
slabšalno
ki po mnenju govorca ni ustrezen, zadovoljiv, navadno zaradi nizke kakovosti, premajhne premišljenosti, poglobljenosti
ETIMOLOGIJA:
prevzeto prek
nem.
debil
iz
nlat.
debilis
‛ki ima lažjo stopnjo duševne prizadetosti’
, iz
lat.
dēbilis
‛slaboten, hrom’
-
več ...
dláka
dláke
samostalnik ženskega spola
[
dláka
]
1.
nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1.
več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA:
brez dlake na jeziku
,
cepiti dlako
,
do zadnje dlake
,
iskanje dlake v jajcu
,
iskati dlako v jajcu
,
iti za dlako
,
dlake se naježijo
komu
,
menjati dlako
,
ne imeti dlake na jeziku
,
niti za dlako
,
za dlako
ETIMOLOGIJA:
=
cslov.
dlaka
‛koža’
in
‛barva’
,
hrv.
,
srb.
dlȁka
<
pslov.
*
dlaka
<
*
tlaka
-
več ...
1.
odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
1.
ki je v zvezi z mačkami
1.1.
ki je del telesa mačk
1.
ki je v zvezi z zajci ali gojenjem zajcev
1.1.
ki je del telesa zajcev ali se pridobiva s telesa zajcev
1.
čistiti kaj s krtačo, ščetko
1.2.
čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
epitáf
epitáfa
samostalnik moškega spola
[
epitáf
]
1.
besedilo, pesem, posvečena umrlemu, za napis na nagrobniku, spominski plošči
1.1.
nagrobnik, spominska plošča s takim napisom
2.
ekspresivno
zadnje pomembnejše delo pred smrtjo, navadno umetniško
3.
ekspresivno
kar odraža, pomembno zaznamuje, izkazuje spoštovanje čemu, kar izginja, se končuje
ETIMOLOGIJA:
prevzeto prek
nem.
Epitaph
in
lat.
epitaphium
iz
gr.
epitáphion
, iz
epí
‛na, nad’
+
táphos
‛grob’
kléč
klečí
samostalnik ženskega spola
[
kléč
]
1.
večja skala v morju
2.
ekspresivno
ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost
3.
povedkovnik
,
ekspresivno
izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno
ETIMOLOGIJA:
=
nar.
hrv.
,
srb.
klȅč
‛lesen zatič’
,
rus.
kljáč
‛klin, kriv kos lesa’
,
češ.
kleč
‛ročica pri plugu’
,
‛pritlikav borovec’
<
pslov.
*
klęčь
iz
ide.
*
klenk-
‛kriviti, upogibati’
, glej
↑
klečati
-
več ...
kònj
kônja
samostalnik moškega spola
[
kòn kônja
]
1.
večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom
;
primerjaj lat.
Equus caballus
2.
podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3.
igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
;
SINONIMI:
konjiček
4.
šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran
;
SINONIMI:
skakač
5.
telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6.
znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7.
manj formalno
nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW
;
SINONIMI:
manj formalno, ekspresivno
konjič
,
manj formalno, ekspresivno
konjiček
STALNE ZVEZE:
andaluzijski konj
,
angleški konj
,
arabski konj
,
hladnokrvni konj
,
islandski konj
,
kraški konj
,
lipicanski konj
,
mongolski konj
,
nilski konj
,
polnokrvni konj
,
posavski konj
,
povodni konj
,
toplokrvni konj
,
trojanski konj
FRAZEOLOGIJA:
biti na konju
,
biti vlečni konj
(česa)
,
delovni konj
,
garati kot konj
,
jekleni konj
,
kot fijakarski konj
,
močan kot konj
,
mrtev konj
,
paradni konj
,
potiti se kot konj
,
presedlati s konja na osla
,
princ na belem konju
,
refleks crknjenega konja
,
staviti na napačnega konja
,
staviti na pravega konja
,
trojanski konj
,
ustaviti konje
,
zajahati
(kakšnega)
konja
(česa)
,
Beseda ni konj.
,
Elizabeta na belem konju prijezdi.
,
Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.
,
Ustavite konje!
,
Za dobrim konjem se vedno praši.
,
Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA:
=
stcslov.
kon'ь
,
hrv.
,
srb.
kȍnj
,
rus.
kónь
,
češ.
kůň
<
pslov.
*
kon'ь
, verjetno iz
ide.
*
kábō(n)
kot
lat.
cabō
, sorodno
lat.
caballus
, prvotno
‛skopljen konj, delovni konj’
,
gr.
kabállēs
‛delovni konj’
-
več ...
máčka
máčke
samostalnik ženskega spola
[
máčka
]
1.
domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
;
primerjaj lat.
Felis catus
;
SINONIMI:
maček
1.1.
samica te živali
2.
zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči
;
primerjaj lat.
Felidae
3.
ekspresivno
privlačna ženska
4.
ekspresivno
ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE:
divja mačka
,
morska mačka
,
norveška gozdna mačka
,
perzijska mačka
,
sabljastozoba mačka
,
siamska mačka
,
velika mačka
,
zamorska mačka
,
zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA:
gledati se kot pes in mačka
,
hoditi kot mačka okrog vrele kaše
,
igra mačke z mišjo
,
igrati se mačke in miši
(s kom)
,
igrati se
s kom
kot mačka z mišjo
,
prenašati
kaj
kot mačka mlade
,
presti kot mačka
,
Črne mačke prinašajo nesrečo.
,
Ko mačke ni doma, miši plešejo.
,
Ko mački stopiš na rep, zacvili.
,
Mačka miško, miš pšeničko.
,
Mačke imajo devet življenj.
,
Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA:
=
hrv.
,
srb.
mȁčka
,
slovaš.
mačka
<
slovan.
*
mačьka
iz vabnega klica
mac(a)
-
več ...
1.
ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več
1.
oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
2.
oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
1.
manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom
1.
domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
1.
domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom
1.
večji glodalec z dolgim golim repom
1.
domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1.1.
samec te živali
1.
maček, zlasti večji
make-up
make-upa
;
in
make up
;
tudi
mêjkap
samostalnik moškega spola
[
mêjkap
]
tudi
[
mêjkáp
]
1.
ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom
1.1.
kozmetično sredstvo za tako ureditev, urejanje obraza
ETIMOLOGIJA:
prevzeto iz
angl.
makeup
, iz
make up
v pomenu
‛naličiti’
mrcína
mrcíne
samostalnik ženskega spola
[
mərcína
]
1.
ekspresivno
velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved
2.
ekspresivno
zelo zmogljiva naprava, vozilo
3.
slabšalno
kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA:
jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA:
=
cslov.
mrъcina
‛mrtvec, truplo’
,
hrv.
,
srb.
mr̀cina
‛mrhovina’
, nejasnega izvora, morda iz
↑
mrtvec
-
več ...
pèška
2
pèške
in
peškà
peškè
samostalnik ženskega spola
[
pə̀ška
]
in
[
pəškà
]
1.
navadno v množini
manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih
1.1.
trd, oleseneli del v sredini sadeža, plodu
ETIMOLOGIJA:
↑
pečka
2.
ki je v zvezi z bučo
2.1.
ki je del buče
pobaháti se
pobahám se
tudi
pobáhati se
pobáham se
dovršni glagol
[
pobaháti se
]
tudi
[
pobáhati se
]
1.
zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
2.
ekspresivno
imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo
;
SINONIMI:
ekspresivno
bahati se
ETIMOLOGIJA:
↑
bahati se
ponikoválnica
ponikoválnice
samostalnik ženskega spola
[
ponikoválnica
]
1.
kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje
;
SINONIMI:
ponikalnica
2.
iz gradbeništva
jašek za odvajanje zlasti meteornih voda
;
SINONIMI:
požiralnik
,
iz gradbeništva
ponikalnica
3.
ekspresivno
kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja
;
SINONIMI:
ekspresivno
ponikalnica
,
ekspresivno
ponor
ETIMOLOGIJA:
↑
ponikovati
zdresírati
zdresíram
dovršni glagol
[
zdresírati
]
1.
z vadenjem, urjenjem narediti, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti
1.1.
ekspresivno
z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem narediti, da kdo postane ubogljiv, vodljiv
1.2.
ekspresivno
z urjenjem, vzgajanjem, oblikovanjem pridobiti kako spretnost, vrlino
ETIMOLOGIJA:
↑
dresirati
zlóščen
zlóščna
zlóščno
pridevnik
[
zlóščen
]
1.
ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
2.
ekspresivno
ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici
;
SINONIMI:
ekspresivno
lakiran
,
ekspresivno
polakiran
ETIMOLOGIJA:
↑
zloščiti
1.
nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
žívjo
;
in
žívio
;
in
žívijo
medmet
1.
manj formalno
uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
2.
kot samostalnik
manj formalen pozdrav, zlasti znanca
ETIMOLOGIJA:
↑
živio
Število zadetkov: 18