drági -a -o prid. 1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86 2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23 dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48 nájdràgši -a -e 1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5 2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4 drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kàk vez. I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: I tô vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém, Kak kâ bi jo steo odati KAJ 1848, 4; Eden kak te najvéksi je med timi vogerszki kralov Matyas král AI 1875, br. 1, 4; oe tak, kak ö: Croezus AIN 1876, 7
2. za izražanje primerjave sploh: Ah Boug! kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; Grejhi me bodo te'zili, Kí je vecs kak pejſzka vmourji KŠ 1754, 270; vcsenyé vogrszkoga Jezika brezi steroga sze imenüványe Králev rávnotak nebi moglo ovarvati, kak sze niscse nemore za ocso zvati brezi diteta KOJ 1833, III; Sztênna tábla je véksa, kak moja kamenica KAJ 1870, 9; Krma .. sz-trávnikov vecs vozôv odpelano, kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8
3. za izražanje podobnosti: je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; Eta rejcs ſztvoriti vcsini teliko, kak z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd KOJ 1845, 4; Rêcs Goszpodna je csiszta, kak ocsiscseno szrebro vu csrepnyenoj poszôdi TA 1848, 10; Máčka svojemi gospodi ne tak nagjena kak pes AI 1878, 8; Streha se je vužgála. I plamén je kak türen visoko sekao BJ 1886, 9
4. za izražanje funkcije, položaja: Za ſtero bláj'zenſztvo, Bomo ga dicſili, Kak laſztivno lüſztvo BKM 1789, 18; Na nyega [Jezusa] ſze naſzlányamo Kak na zvelicsitela BRM 1823, 7; Po csaszih v-Pannonio teliko národov razbijajoucs pride i odide kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; od etoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8 II. v odvisnih stavkih
1. za izražanje primerjave: Bosji dari kak tou jeſzo, a) te miloſcse SM 1747, 36; kai je Kristus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Vſzejm lidém, tak vu junſztvi, kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; nego i du'zni ſzmo, kak za to prvo, tak i za to drügo, Bougi hválo dati KŠ 1771, A2a; Teda plácsa pravicsno, Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; Hercegovinanci, kak ete dni glászi právijo, prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti, to včini AI 1878, 10; kaibi mi ſzvéto ino poſteno ſiveli, kak vrecsei tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; ki ſzo ſtejnye vkupe prináſali cſi gli, kak ſtimam, nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a
2. v zvezi z da, naj naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt, kak da bi on vſo mestrío gori najſao KM 1796, 10; i na roké te vzemejo, da kak ne vdáris vu kamen nogé tvoje KŠ 1771, 11; to lüſztvo da kak na pouti ne pomenkájo KŠ 1771, 52; Zapovej tak ſztrá'ziti te grob, da kak pridoucsi vucseniczcke nyegovi vnocsi, vkrádnejo ga KŠ 1771, 97; nej, kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö navküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; Odgouvorile ſzo pa te csedne govorécse: nej tak, naj kak zadoſzta nebode nám i vám KŠ 1771, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
kr̀mlejnje tudi kèrmljenje -a s krmljenje, pitanje: Ječmen največ se nuca za kermljenje AI 1878, 41; Žalod je dober za krmlejnje svinj AI 1878, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
mogóčno prisl. mogoče: ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; stere mogôcsno po vremeni odtirati AI 1875, kaz. br. 8; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
nájveč prisl. največ: práva vöra, kſteroj ſze naj vecs lüſztva ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; mejſztam, vſteri je náj vecs csüd nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; dopüszti náj vecs [počinka] koncsna piknya KOJ 1833, 10; Álmosa kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; V-naj vecs mesztaj je gorizoráno AI 1875, kaz. br. 8; Nájvecs pocsinka dopüszti koncsnapiknya AIN 1876, 9; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
píva -e ž pivo: Ser; piva KOJ 1833, 171; i pri ednom maszlini pive (söra) je grizao krüh KAJ 1870, 38; ječmenova kaša, največ se nüca za delanje pive AI 1878, 41; i da je pivo tocso KM 1790, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
pripetjé -á s dogodek, pripetljaj: 'Zitka pripetjé BRM 1823, 425; i pripetjé je hudi konec melo KAJ 1870, 41; Ali známo, ka je nej tou ſzpripetjá nad nami BKM 1789, 422; Kaj ſze je nej tou nad-tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; On v-pripetjé tú'znoga Nyega zaman nezezáva KAJ 1848, 3; Kak lepô je, csi sze v-etaksem pripetjê szpomené KAJ 1870, 54; Kvám naj ne pridejo ta hüda pripetyá SIZ 1807, 50; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; záto pripetjaj szkoncsávanyaj sze nemore tô zgoditi AIP 1876, br. 5, 1; ár pri največ pripetjaj skoli vréd v vodo odbiži AI 1878, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
razšériti tudi raširìti tudi rašǘriti -im dov. razširiti: tiszti je tudi zavézani razsériti nyé návadnoga Jezika KOJ 1833, VIII; Da vkup ſzprávleno tiváristvo zdr'sis, i raſiris KM 1783, 74; Sztrêlao je sztrêle szvoje, razsüro je je TA 1848; ka sze po apostolszki jezikaj razséro návuk mestera nyihovoga AIP 1876, br. 6, 8 razšériti se tudi razširìti se tudi rašǘriti se -im se razširiti se: i ſzrczé tvoje ſze preſztráſi i raſiri KŠ 1771, 814; liki ſzinom velim, razsérte ſze i vi vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 539; Naj sze vogrszki Jezik sze bolye razséri KOJ 1833, III; se čemér naj ne razširi AI 1878, 29; Po celom országi glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1 razšérjeni tudi razšìrjeni tudi razšǜrjeni -a -o razširjen: Siriánſzki jezik a) kákſi je teda povſzud rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; Čuk je po Europi največ razšürjena sova AI 1878, 26; Govedo Razšürjeno je po celom sveti AI 1878, 15; po razsirjenom imányi tu i tam kapejle goriposztaviti dála KOJ 1848, 112; Oreh je veliko lepo drevo, s šürkim razšürjenim vrhom AI 1878, 45; pren. ó Korinthusánczi! ſzrczé naſ je rezsérjeno KŠ 1771, 539 nájrazšerjinéjši -a -e najbolj razširjen: Eta kovina [železo] je najrazšerjinejša AI 1878, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
selívli -a -o prid., v zvezi konjič selivli kobilica: Največ škode dela konjič selivli (šáška- sáska) AI 1878, 35
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
vsakdenéšnji tudi vsakdanéšnji -a -e prid. vsakdanji: Vszakdenésnyi Adjutorium BKM 1789, 1; Krüha naſſega vſzakdenésnyega dái TF 1715, 25; ali vſzak denésnya molitev TF 1715, 11; naſſa vſzakdenésnya hrána KŠ 1754, 205; Krüha naſega vſzakdenésnyega dáj nam ga dneſz KŠ 1771, 18; Krüha naſſega vſzakdenésnyega dáj nam ga dneſz KMK 1780, 29; Krüha vſzak denésnyega dai nám SM 1747, 44; Krüha naſſega vſzakdenésnyega KM 1790, 109; zadrevenele szo kôszti moje od vszákdenésnyega jávkanya TA 1848, 24; od Molitve vſzakdenésnye TF 1715, 24; Da Boug krüh vſzakdenésnyi TF 1715, 28; ár v ti največ mesti dá lidém vsakdanéšnjih krüh AI 1878, 41; i potrebüvala bi vſzakdenésnyo hráno KŠ 1771, 748; Kágda na molitev vſzakdenéſnyo more navcſiti TF 1715, 25; Kai razmis po krühi vſzakdenésnyem TF 1715, 29; Moremo vu vſzakdenésnyem ponávlanyi KŠ 1754, 96; po vſzak denésnyoi Pokori SM 1747, 53; vu Vſzakdenésnyoj Pokouri KŠ 1754, 198; more návadne szakdenésnye molitve znati KOJ 1845, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
živát -i ž perutnina: deca, 'zivát pomôcs iscse AIP 1876, br. 3, 1; pérje, ár so ž nyim živáti največ pokrite AI 1878, 24
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.