abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] 1. knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke1.1. nekdaj učbenik za začetno učenje branja in pisanja
2. priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja
3. abecedni seznam imen, pojmov
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc] nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
STALNE ZVEZE: mačji aids ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] 1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
3. priprava ali njen del trebušaste oblike
4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke. ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
copát copáta samostalnik moškega spola [copát] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim
FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
copátek copátka samostalnik moškega spola [copátək] 1. navadno v množini, navadno ekspresivno copat, zlasti otroški; SINONIMI: navadno ekspresivno copatka
2. navadno v množini, navadno ekspresivno obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, čevelj, navadno ekspresivno copatka
3. ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno obutev, ekspresivno obuvalo
ETIMOLOGIJA: ↑copat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
copátka copátke samostalnik ženskega spola [copátka] 1. navadno v množini, navadno ekspresivno copata, zlasti otroška; SINONIMI: navadno ekspresivno copatek
2. navadno v množini, navadno ekspresivno obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati] 1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑ded
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija] 1. večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov
2. iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture
3. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost] 1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
ETIMOLOGIJA: ↑duhovit
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ekshumácija ekshumácije samostalnik ženskega spola [ekshumácija] izkop trupla, zlasti v sodne ali verske namene
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Exhumation, angl. exhumation) iz srlat. exhumatio, iz exhumare ‛izkopati (iz zemlje)’, iz lat. ex ‛iz’ + tvorjenka od ↑humus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost] stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
etuda etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola [etída] in [etúda] 1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji na razvijanju določene tehnične prvine
2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
evalvíranje evalvíranja samostalnik srednjega spola [evalvíranje] ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalvacija
ETIMOLOGIJA: ↑evalvirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gólf gólfa samostalnik moškega spola [gólf] 1. šport, pri katerem se skuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknje na igrišču1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
STALNE ZVEZE: mali golf, mini golf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. golf, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
górniški górniška górniško in gorníški gorníška gorníško pridevnik [górniški] in [gorníški] ETIMOLOGIJA: ↑gornik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: ↑grafologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hékanje hékanja in hêkanje hêkanja samostalnik srednjega spola [hékanje] in [hêkanje] 1. manj formalno vdiranje v računalniške sisteme, navadno nepooblaščeno, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja1.1. manj formalno poseganje v programsko ali strojno opremo z namenom prilagajanja njenih funkcij potrebam, željam uporabnika
ETIMOLOGIJA: ↑hekati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída] 1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja3.1. električni motor takega vozila
4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno] 1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo1.1. ki kaže, izraža tako željo
2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hudôbno prislov [hudôbno] 1. takó, da je izražen namen škodovati, povzročiti hudo, zlo, slabo1.1. takó, da je izražen namen povzročati komu neprijetnosti, težave
ETIMOLOGIJA: ↑hudoben
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
invalídka invalídke samostalnik ženskega spola [invalítka] ženska, ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki jo zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi
STALNE ZVEZE: delovna invalidka ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jegúlja jegúlje samostalnik ženskega spola [jegúlja] 1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: električna jegulja FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kardinálov kardinálova kardinálovo pridevnik [kardinálou̯ kardinálova kardinálovo] ETIMOLOGIJA: ↑kardinal
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kartónka kartónke samostalnik ženskega spola [kartónka] 1. otroška knjiga s kartonastimi listi, navadno z veliko slikami in malo besedila
2. manj formalno embalaža za tekočine iz plastificiranega kartona
ETIMOLOGIJA: ↑karton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
klékljarica klékljarice samostalnik ženskega spola [klékljarica] ETIMOLOGIJA: ↑klekljar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kmetíja kmetíje samostalnik ženskega spola [kmetíja] zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali
STALNE ZVEZE: čista kmetija, kmetija odprtih vrat, samotna kmetija ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca] 1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje
2. skupina jezdecev na konjih2.1. društvo, organizacija, ki združuje jezdece na določenem območju
3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica
ETIMOLOGIJA: ↑konjenik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč] 2. igrača, ki predstavlja konja
3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək] 1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši
2. igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj
3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi
4. ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil
5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič
STALNE ZVEZE: morski konjiček FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček ETIMOLOGIJA: ↑konjič
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
krájček krájčka samostalnik moškega spola [krájčək] 1. navadno ekspresivno na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen kos kruha, zlasti manjši
2. navadno ekspresivno skrajni, končni del česa, zlasti manjši
3. medeno pecivo polkrožne oblike
ETIMOLOGIJA: ↑krajec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] 1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum 1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
neoprénski neoprénska neoprénsko tudi néoprẹnski néoprẹnska néoprẹnsko pridevnik [neoprénski] tudi [néoprẹnski] ETIMOLOGIJA: ↑neopren
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla] 1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
plazílec plazílca samostalnik moškega spola [plazíləc plazílca] in [plazíləc plazíu̯ca] 1. mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže jajca; primerjaj lat. Reptilia; SINONIMI: iz zoologije reptil
2. slabšalno kdor se vede pretirano uslužno, ponižno; SINONIMI: navadno slabšalno hlapček, slabšalno hlapec
ETIMOLOGIJA: ↑plaziti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev 5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
popularizácija popularizácije samostalnik ženskega spola [popularizácija] 1. delovanje, proces, pri katerem kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh; SINONIMI: populariziranje
2. delovanje, proces, pri katerem kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem; SINONIMI: populariziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. popularization, frc. popularisation, glej ↑popularizirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm] 1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
ETIMOLOGIJA: iz pred vsem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga] 1. hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu
STALNE ZVEZE: treking kolo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vretênast vretênasta vretênasto pridevnik [wretênast] 2. v obliki vretenasti ki ima del, ki spominja na vreteno 2.
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək] 1. del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami1.1. iz zoologije del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih
3. zadnji del vozila, zlasti avtomobila
ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti] 1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo ETIMOLOGIJA: ↑presti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo] 1. ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. ki kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev ETIMOLOGIJA: ↑žaliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost] 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək] 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.