Tiskanje

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma]

kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični]

1.

ki je v zvezi z astmo

2.

ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik]

kdor ima astmo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt]

1.

vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja

2.

ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. descendere - več ...

desántni desántna desántno pridevnik [desántni]

1.

ki je v zvezi z desantom 1.

1.1.

desantu 1.

ETIMOLOGIJA: ↑desant

héker hékerja in hêker hêkerja; tudi hacker samostalnik moškega spola [héker] in [hêker]

1.

kdor navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja

2.

ekspresivno navdušen, spreten računalniški uporabnik, programer

STALNE ZVEZE: etični heker
ETIMOLOGIJA: ↑hacker

hékerski hékerska hékersko in hêkerski hêkerska hêkersko pridevnik [hékerski] in [hêkerski]

1.

ki je v zvezi s hekerji ali hekanjem

ETIMOLOGIJA: ↑heker

homofóben homofóbna homofóbno pridevnik [homofóbən]

1.

ki ima odklonilen, sovražen, diskriminatoren odnos do homoseksualcev in homoseksualnosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑homofob

hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo]

ki je v zvezi s hruško 1.; SINONIMI: hruškov

STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš]

1.

silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu

2.1.

ekspresivno

3.

kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine

FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...

júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]

1.

izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: ↑juriš

júrišni júrišna júrišno pridevnik [júrišni]

1.

ki je v zvezi z jurišem 1.

1.1.

jurišu 1.

2.

v obliki jurišen, ekspresivno ki je v prizadevanju za kaj silovit, odločen

ETIMOLOGIJA: ↑jurišati

júrišnik júrišnika samostalnik moškega spola [júrišnik]

1.

vojak, izurjen, izbran za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

vojaško vozilo, zlasti letalo, ki se uporablja za silovit napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

3.

ekspresivno športnik, ki izvaja silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk

4.

slabšalno kdor se zaradi velikega zaupanja v koga silovito, odločno bori proti nasprotni strani po njegovih navodilih

ETIMOLOGIJA: ↑jurišni

kanónfúter kanónfútra samostalnik moškega spola [kanónfútər]

1.

neformalno vojaki, poslani v boj, v katerem bodo zelo verjetno umrli

2.

neformalno kdor je postavljen v situacijo, v kateri bo zelo verjetno doživel poraz, neuspeh, utrpel škodo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kanonnenfutter ‛topovska hrana’, iz ↑kanon + Futter ‛hrana’

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski

1.1.

kmetje 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno

ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3.

ki je značilen za kmetije

4.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5.

ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6.

ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola [konjeníca]

1.

vojaška, policijska enota, katere pripadniki za premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje

2.

skupina jezdecev na konjih

2.1.

3.

ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjušnica

ETIMOLOGIJA: ↑konjenik

krêpniti krêpnem in krépniti krépnem dovršni glagol [krêpniti] in [krépniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, ekspresivno škripniti

ETIMOLOGIJA: ↑krepati

krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]

večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia

STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

otopíti otopím dovršni glagol [otopíti]

1.

povzročiti, da kdo ali kaj postane neobčutljivo za zunanje dražljaje, preneha kazati voljo, zavzetost za kaj

2.

narediti, povzročiti, da kaj postane manj intenzivno, izrazito

3.

v obliki otopiti se postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopeti

ETIMOLOGIJA: iz topiti iz ↑top

pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta]

rod vojske, ki se bojuje peš

STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...

škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati]

1.

oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

1.1.

ekspresivno

2.

slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino

3.

ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti

FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...

trágični trágična trágično pridevnik [trágični]

1.

ki je v zvezi s tragedijo 1.

2.

v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice

2.1.

ekspresivno

v obliki tragičen

3.

ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi

3.1.

ekspresivno

v obliki tragičen

4.

kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije

STALNE ZVEZE: tragična krivda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej ↑tragedija

volkodlákinja volkodlákinje samostalnik ženskega spola [vou̯kodlákinja]

bajeslovno bitje ženskega spola, ki je podnevi ženska, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku

ETIMOLOGIJA: ↑volkodlak

zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]

1.

sunkovit trk s čim

2.

dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar

2.1.

2.2.

3.

rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama

3.1.

4.

izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo

4.1.

5.

ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet

6.

ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti

7.

neformalno kdor je pod vplivom mamil

STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]

1.

ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak

1.1.

STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika