delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dóktorski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na doktorje:a) podelili so mu doktorski naslov;
doseči doktorsko čast / kandidat je oproščen doktorskega izpita / doktorska diploma b) v teh hribih je doktorska služba precej naporna / ekspr. ima doktorski podpis težko čitljiv, nerazločen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gôrska túra -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izmozgávati -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. izčrpavati, slabiti: naporna vožnja izmozgava konje / tujina izmozgava mlade ljudi 2. izrabljati, izkoriščati: vojaki so ropali in izmozgavali podjarmljene dežele izmozgávan -a -o:
izmozgavano ljudstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izmozgávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmozgávanje (ȃ) poud. koga/kaj ~ najete delavce |izrabljati, izkoriščati|; Naporna vožnja ~a konje |izčrpava, slabi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
JurePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Jureta samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [júre], rodilnik [júreta]
BESEDOTVORJE: Juretov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kegljávka kegljávke samostalnik ženskega spola [kegljáu̯ka] 1. športnica, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljačica 1.1. ženska, ki keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljačica
ETIMOLOGIJA: ↑kegljavec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
melíšče melíšča samostalnik srednjega spola [melíšče] območje ob vznožju sten in pobočij v visokogorju, kjer se nabirajo grušč, drobno kamenje, posamezne manjše skale
ETIMOLOGIJA: iz mel ‛droben pesek, drobir’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
napóren -rna -o prid., napórnejši (ọ́ ọ̄) za katerega je potreben velik napor: naporen trening;
naporna pot, tura;
ima zelo naporno službo;
vožnja v megli je izredno naporna;
naporno delo / pog., ekspr. imel je naporen dan za seboj / celodnevna vožnja je bila zelo naporna utrujajočanapórno prisl.:
naporno delati; gubal je čelo in naporno premišljal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nètreníran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni treniran: za netreniranega atleta je vaja precej naporna;
težko smo se vzpenjali, ker smo bili netrenirani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ósemúren -rna -o [osəmurən] prid. (ọ̄-ȗ) ki traja osem ur: naporna osemurna hoja / osemurni delovni čas, delovnik / delati v treh osemurnih izmenah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
péšhója in péš hója -e ž (ẹ̑-ọ́) ekspr. hoja1,
pešačenje: pešhoja ga je utrudila;
dolga, naporna pešhoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
péški1 -a -o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot
● nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pléža -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prepoznáva -e ž (ȃ) glagolnik od prepoznati ali prepoznavati: prepoznava ponesrečencev je bila zelo naporna / prepoznava po glasu / prepoznava bolezni ugotovitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prigrévica -e ž (ẹ̑) knjiž. pripeka, vročina: zaradi prigrevice je bila pot zelo naporna;
julijska prigrevica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
razgrévati -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo 2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva 3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti;
razgrevati zavist;
med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva // zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
težáven -vna -o prid., težávnejši (á ā) 1. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost: težaven vzpon;
težavna naloga;
težavna proga;
težavna mesta pri plezanju / težavna hoja v hrib naporna / svetovanje je zelo težavna reč težka, zahtevna2. ki zelo otežuje življenje, delo: opraviti delo v težavnih okoliščinah;
težavne razmere po vojni / biti v težavnem položaju 3. poln težav, neprijetnosti, trpljenja: težavno življenje / težavni časi, dnevi / težaven polet poln neugodnih okoliščin; težaven porod 4. ki se nerad prilagaja okolju, zahtevam: težaven otrok, učenec / težaven značaj / težaven bolnik nepotrpežljivtežávno prisl., v povedni rabi
težko: od njega je težavno dobiti odgovor / težavno mu je svetovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tjàkaj tudi tjákaj prisl. (ȁ; ȃ) star. tja1,
tjale: oditi tjakaj / tjakaj do meje, obzorja / pot tjakaj je bila naporna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tjàkaj kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) star. tja, tjale: Pot ~ je naporna; oditi ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
túra -e ž (ȗ) 1. navadno daljša, napornejša pot, potovanje z določenim ciljem: končati, narediti turo;
hoditi na ture;
dolga, naporna tura / avtomobilska, smučarska tura; gorska, plezalna tura 2. knjiž. skupek brez premora si sledečih plesov, navadno napovedanih vnaprej, (plesni) krog: z njim je plesala prvo turo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tȗra -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vádba -e ž (ȃ) glagolnik od vaditi: vadba traja eno uro;
naporna, vsakodnevna vadba;
vadba na prostem, v vodi / vadba teka; vadba v izgovoru tujih glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vèndar členek [və̀ndar] I. 1. poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu1.1. poudarja samoumevnost povedanega
2. izraža nestrpnost, nejevoljo2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik 1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
visokogôrska túra -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vôžnja -e ž (ó) 1. glagolnik od voziti: vožnja je trajala več ur;
upočasniti vožnjo;
avtobusna vožnja;
drzna, hitra, počasna, ekspr. divja vožnja;
nočna vožnja je zelo naporna;
ekspr. polževa vožnja po mestnih ulicah počasna;
varna vožnja;
vzvratna vožnja;
omejena hitrost vožnje;
smer vožnje;
obvladati tehniko vožnje / ekspr. bila je vsa trda od vožnje / vožnja po desni strani; vožnja v ovinek; vožnja v koloni; vožnja z avtomobilom, s kolesom, z ladjo; vožnja z dvigalom, žičnico / do mesta je pol ure vožnje; sani so pripravljene za vožnjo / za vožnjo goden junec 2. krajevno, časovno omejeno voženje: dnevno opravi štiri vožnje;
brezplačna vožnja / pog.: voznik je šel na vožnjo; preživljati se z vožnjo s prevažanjem, prevozništvom / črna vožnja nedovoljena uporaba službenega vozila v svojo korist; izredna, poskusna vožnja; avtomobil za službene vožnje
● pog. vožnja je za otroke znižana voznina; pog. opravil je več ur praktične vožnje praktičnega pouka vožnje
♦ avt. defenzivna vožnja pri kateri voznik v največji meri upošteva cestnoprometne predpise, razmere na cesti in se etično vede do drugih udeležencev v prometu; film. vožnja gibanje kamere med snemanjem; šport. hitrostna, izločilna vožnja; spretnostna vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti; žel. dvovprežna vožnja z dvema lokomotivama na čelu vlaka; koristna vožnja z natovorjenimi vozili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
živínče -ta s (í) 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase;
pomolsti, vpreči živinče;
bolehno, preplašeno živinče;
dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo / vprežno živinče // ed., zastar. manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.