delegȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Dolgoročna napotitevNa področju delovnega prava se je v slovenskem jeziku za angleški termin to second začel pojavljati glagol sekundirati , ki označuje začasno premestitev delavca k drugemu organu. Obstaja pa tudi zelo soroden termin to deploy , ki ima slovenski ustreznik dodeliti . Razlika med sekundiranjem in dodelitvijo je le v dolžini tovrstne premestitve, tako gre pri sekundiranju za premestitev za daljše obdobje in pri dodelitvi za krajše obdobje. Ali je v tem primeru, ko se je pojavila potreba po razlikovanju glede na dolžino tovrstne premestitve, dopustno, da se termin prevzame, čeprav bi lahko oblikovali tudi domač termin? Tako bi npr. lahko za glagol to second uporabljali ustreznik napotiti in za glagol to deploy zvezo začasno dodeliti .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
interníst -a m (ȋ) zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist;
napotiti bolnika k internistu;
posvet kardiologov, kirurgov in internistov / specialist internist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
kolonoskopíja -e ž (ȋ) med. preiskava notranjosti danke in debelega črevesja z upogljivim instrumentom, ki omogoča pregledovanje in manjše posege: napotiti pacienta na kolonoskopijo;
gastroskopija in kolonoskopija / pregled s kolonoskopijo / virtualna kolonoskopija z uporabo računalniške tomografije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Namenilnik glagola »iti«Zanima me, ali obstaja stavek, v katerem se pojavi glagol iti v namenilniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napoten deležnikPRIMERJAJ: napotiti, napotiti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
napotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od napotiti: napotitev v bolnišnico ga je vznemirila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napotíti in napótiti -im, tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov., napóti; napótil (ī ọ́; ī í; ọ̑) 1. pokazati pot, smer: napotili so ga proti severu;
kažipot jih je napotil na grad;
napotiti na glavno cesto 2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: ker niso imeli nobene proste sobe več, so ga napotili v drug hotel / zdravnik je napotil bolnika v bolnišnico 3. knjiž. povzročiti, da kdo kaj naredi: k uboju ga je napotila ljubosumnost;
objava v časopisu ga je napotila k taki odločitvi / ekspr. kaj te je napotilo k meni pripeljalo, privedlonapotíti se in napótiti se, tudi napotíti se, tudi napótiti se
oditi, odpraviti se: napotil se je v mesto; po dolgem času se je spet napotil domov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napotíti in napótiti -im tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov. napóti -te in -íte tudi napóti -íte tudi -i -ite; napótil -íla tudi -il -ila, napótit tudi -ít/-ìt tudi -it, napóten -a tudi -èn -êna tudi -en -ena; napótenje tudi napotênje (napótit tudi -ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ í; ọ̑) koga ~ bolnika v bolnišnico; neobč. napotiti koga k/h čemu K tej odločitvi ga je napotila objava v časopisunapotíti se in napótiti se -im se tudi napotíti se -ím se tudi napótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ í; ọ̑) ~ ~ v tujino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napotíti in napótiti -im
dov.koga dati komu v določenih okoliščinah navodilo, pojasnilo, nasvet, kam naj gre SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
napotíti Frazemi s sestavino napotíti:
napotíti kóga/kàj na právi naslòv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napǫ́titi,* -im, vb. pf. 1) anweisen, weisen; n. koga kam, do koga; n. na pravi pot, auf den rechten Weg bringen; n. blodnega na pravi pot, ogr.-C.; n. na civilno pravdo, auf den Civilrechtsweg weisen, DZ.; — 2) veranlassen, bewegen; to me je napotilo, da ...; — 3) n. se, sich auf den Weg machen, sich begeben; kam si se napotil?
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napǫ́titi (dodatek k slovarju) 2), dodaj: — n. koga, jemandem etwas weiß machen, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napotiti dov., inducere, vpelati, notar pelati,
napotiti, natakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napotiti ► naˈpọːtėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napotíti se in napótiti se -im se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
napǫ́tovati, -ujem, I.
vb. impf. im Wege sein, V.-Cig., Levst. (Sl. Spr.); — II. napotováti, -ȗjem, vb. impf. ad napotiti; Anweisungen geben, Vorschläge machen, anleiten; (napotẹ́vati, Notr.); — III. napotováti se, -ȗjem se, vb. pf. des Reisens satt werden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
napóutiti -im dov. napotiti: i napouto ga je telikájse k-nyegovomi ſztáni KM 1796, 125 napóutiti se tudi napótiti se -im se napotiti se: Zdáj sze Albert nad Törka napouti KOJ 1848, 54; Na vekivecsno pout zdaj ſzam ſze napouto SŠ 1796, 77; ka ſze je v-Jeru'sálem napoutila KM 1796, 66; eden goszpod, ki sze je vu szoszedno vész napôto KAJ 1870, 135; Edenkrát pükso pod pláscs szkrio i sze napôto AI 1875, kaz. br. 7; Gda bi ſze pa nyidva domou napoutila KM 1796, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
naravnàti -ràvnam dov. 1. usmeriti, napotiti: kri'sovojszko naravna prouti Belgrádi KOJ 1848, 60; Vſzáki v-ſzvojem 'sitki záto naj naravna Szvoje tejlo csrvom SŠ 1796, 111 2. urediti: Kakda bi sze moglo naravnati pometávanye nomena poprejk KOJ 1833, 20 naràvnani -a -o napoten: I na vſzega ſzvejta pout ſzam jaſz naravnan SŠ 1796, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
naslòv Frazemi s sestavino naslòv:
napáčen naslòv,
napotíti kóga/kàj na právi naslòv,
obráčati se na napáčen naslòv,
obrníti se na napáčen naslòv,
obrníti se na právi naslòv,
poslán na právi naslòv,
posláti kóga/kàj na právi naslòv,
právi naslòv,
príti na právi naslòv,
rómati na právi naslòv,
usmériti kóga/kàj na právi naslòv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
natakniti dov., F
3,
stipare, obſtopiti inu braniti: tudi
natakniti;
inducere, vpelati, noter pelati, napotiti,
natakniti;
imponere, obloṡhiti, notar poloṡhiti, naloṡhiti, navaliti,
natakniti;
prim. natekniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
navèrnoti se -ém se dov. napotiti se, zaviti kam: Pokój dobra ſzte ſze ſzem navernoli SIZ 1807, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nazáj ravnàti se ~ -am se dov. napotiti se, odpraviti se: i 'ſe ſze je vſze nazáj ravnalo v-Egyiptom KM 1796, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
nevrológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za nevrologijo: napotiti, poslati pacienta k nevrologu;
pregled pri nevrologu;
psihiater in nevrolog / otroški nevrolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
noter prisl., F
172, I.
adindere, notar dajati,
notar poloshiti,
notar djati;
conserva, notar nariene roṡhe, ali ṡeliṡzha;
emblema, -tis, enu ẛriṡlanu, zhednu
notar vdelanu déllu;
immeare, notar pelati,
notar plavati;
impluere, notar deṡhiti;
inculcatus, -a, -um, notar vtlazhen;
inducere, vpelati,
notar pelati, napotiti, natakniti;
ingredi, notar priti, ſtopiti;
intró, introrsum, introrsus, notar;
introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati;
introire, notar poiti,
notar ſtopiti;
introvocare, notar poklizati;
perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti;
prorumpere, predreiti, s'ſylo
notar ṡlomiti, ali priti;
sequestrari, noter potegniti;
solotenus, notar do tal; II.
introductio, noter vpelanîe, vpelovanîe;
occupare, notar vṡèti, ṡavjeti, obdati, ṡalezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
obrníti se in obŕniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti se od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil se je /na petah/.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vesti se
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
3.
iz finančništva kaj preusmeriti se
Denar se ni niti enkrat obrnil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
odíti -ídem
dovršni glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
odpóutiti se -im se dov. napotiti se, odpotovati: sze je z-ovimi pápinszkimi rômari v-Rim odpouto KOJ 1845, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
pédopsihiatríja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o duševnem razvoju, duševnih motnjah in duševnih boleznih pri otrocih: študij pedopsihiatrije / napotiti otroka na pedopsihiatrijo oddelek za pedopsihiatrijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
peljati nedov., F
53,
avehere, prózh
pelati, odpelati, odvositi;
captivare, v'jezho
pelati, djati;
derivare, pelati, napelati, vodo drugom obrazhati;
ducere, pelati;
gerens bella, kateri voiṡkè viṡha,
pela, inu ſe voiṡkuje;
inducere, vpelati, notar
pelati, napotiti, natakniti;
introducere, v'pelati, notar
pelati;
praeducere, poprei
pelati, ali prepelati, naprei
pelati;
praesultare, naprei pleſſati, tá ples voditi, raje
pelati;
transducere, tiá zhes
pelati, na uno ſtran
pelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
péš prislov [péš] 1. brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak
2. kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.
3. manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij
FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
posláti póšljem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Poslal ji je rože.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj na/v kaj / kam
/Kot precej premožni/ so ga poslali ven.
3.
čustvenostno, v pomožniški vlogi kdo/kaj izraziti kaj 'čustva/razpoloženje'
Poslal (ji) je poljub.
4.
iz poštarstva kdo/kaj dati naprej kaj
Poslali so knjige /po povzetju/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
posláti po póšljem po
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj po koga/kaj
Poslali so ga po zdravnika.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
pọ́t1 potí ž, tudi pọ́t -a, m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
poučíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj podati za koga/kaj kaj / o kom/čem
/Z veliko prizadevnostjo/ je dijake poučil o nevarnostih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024
právi Frazemi s sestavino právi:
bíti imenován s právim iménom,
bíti [práva] cvétka,
bíti práva enciklopedíja,
bíti [právi] ángel,
bíti [právi] ángelček,
bíti [právi] bíser [čésa],
bíti [právi] cvét čésa,
bíti [právi] mójster za kàj,
bíti právi sín kóga/čésa,
bíti [právi] sín svôje dôbe,
bíti právi sín svôjega očéta,
bíti právo odkrítje,
dajáti [právi] tón čému,
dáti [právi] tón čému,
imenovánje stvarí s právim iménom,
imenováti kàj s právim iménom,
imenováti stvarí s právim iménom,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti glávo na právem méstu,
iméti srcé na právem méstu,
kàj je [práva] zláta jáma,
lotíti se čésa na právem kôncu,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
napotíti kóga/kàj na právi naslòv,
poimenovánje čésa s právim iménom,
poimenovánje stvarí s právim iménom,
poimenováti kàj s právim iménom,
poimenováti stvarí s právim iménom,
pokázati se v právi lúči,
pokázati svój právi obràz,
pokazáti [svôjo] právo bárvo,
poslán na právi naslòv,
posláti kóga/kàj na právi naslòv,
postáti [právi] bíser [čésa],
postáviti stvarí na právo mésto,
práva enciklopedíja,
práva fíga,
práva gôra,
[právi] môrski vólk,
právi naslòv,
právi Téksas,
príti na právi naslòv,
príti s právo bárvo na dán,
rómati na právi naslòv,
správiti kóga na právo pót,
správljati kóga na právo pót,
srcé na právem méstu,
tí si práva búča,
usmériti kóga/kàj na právi naslòv,
zabrénkati na právo strúno,
začéti na právem kôncu,
zadéti právo strúno,
zaigráti na právo strúno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Raba števnikov ob samostalniku »vrata«Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:
- Sprejemna je dvoje vrat naprej.
- Sprejemna je dvoja vrata naprej.
Ali kako?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
rȃndi -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
Seznam vseh glagolov premikanja
Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
upotíti in upótiti -im, tudi upotíti -ím tudi upótiti -im dov., upóti; upótil (ī ọ́; ī í; ọ̑) knjiž. napotiti: upotil ga je v vas / upotili so se na jug odšli, se odpravili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
uravnáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost 3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode;
uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu;
uravnati koga na glavno cesto 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegniluravnáti se knjiž., v zvezi s po
začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi
● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se
uravnán -a -o:
uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vložník -a m (í) pravn. kdor kaj vloži, navadno v pisni obliki, da se sproži postopek pri upravnih ali sodnih organih: napotiti vložnika k pristojnemu organu;
vložnik zahteve
● zastar. sodelovanje vložnikov pri vodenju hranilnice vlagateljev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vö̀ napóutiti se ~ -im se dov. napotiti se, odpraviti se: Ali prvle, liki ſzo ſze vö napoutili z-Egyptoma 'Sidovje KM 1796, 36
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vpeljati (v'peljati) dov., F
2,
inducere, vpelati, notar pelati, napotiti, natakniti;
introducere, v'pelati, notar pelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.
vràvnati -am dov. naravnati, napotiti: Mláda szercza vravnaj k-tebi KOJ 1845, 123; ide zPannonie, gde szi je Králesztvo vravnao KOJ 1848, 3; Za nikeliko csasza je bo'sánszka prigledba nacsi vravnala KOJ 1845, 3 vràvnani -a -o naravnan, napoten: okoli 20 jezér jih je pa prouti Bécsi na ropanye vravnano KOJ 1848, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.