aircondition in air-condition -a [êrkondíšən -šna] m (ȇ-ȋ) žarg. klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
akcelerátor -ja m (ȃ) - 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
- 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ákia -a m (ȃ) alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiu, z akiem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
alármen -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec;
alarmna naprava opozorilna, svarilna // poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
all-in-one -- cit. [ól-in-u̯án] v prid. rabi (ọ̑-ȃ) ki lahko opravlja več različnih funkcij; vse-v-enem: all-in-one naprava in naprava all-in-one; Prvi večji uspeh podjetja je bil barvni all-in-one računalnik, ki je bil v čistem nasprotju s takrat prevladujočimi sivimi in monotonimi škatlastimi računalniki E ← agl. all-in-one iz all 'vse', in 'v' in one 'en'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
analizátor -ja m (ȃ) - 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator
// šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev - 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka
♦ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
anténa -e ž (ẹ̑) naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno;
oddajna, sprejemna antena;
radarska, radijska, televizijska antena;
sobna, zunanja antena;
pren. antene človeških čutov;
umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ávtoalárm -a m (ȃ-á) zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ávtoalármni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z avtoalarmom: avtoalarmna naprava; Avtoalarmni sistem je nepogrešljiv dodatek vašega avtomobila E ↑ávtoalárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ávtodvigálo -a s (ȃ-á) naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: voziti avtodvigalo; tovornjak avtodvigalo; delovna košara avtodvigala; Gasilci so morali vozilo najprej dobro pritrditi, šele nato so ga lahko z avtodvigalom postavili nazaj na trdna tla E (↑)avto…1 + (↑)dvigálo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
avtomát -a m (ȃ) - 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
♦ voj. brzostrelka
// aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke - 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
avtomátičen -čna -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa
- 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične
avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
avtomátskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) avtomátska tájnica -e -e ž (ȃ, ȃ)
naprava, ki predvaja posneto uporabnikovo sporočilo in shranjuje posnetke sporočil telefonskih klicev; avtomatski (telefonski) odzivnikSSKJ, telefonska tajnica, telefonski odzivnik (3): Po uradnih urah se oglasi samo avtomatska tajnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ávtopilót -a m (ȃ-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
báger -gra tudi -ja m (á) teh. stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom;
grabežni, parni, žlični bager // navt. naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti: sesalni bager
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
balón -a m (ọ̑) - 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom
// otroška igrača take oblike: napihniti balon - 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke
♦ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta
bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bankomát -a m (ȃ) avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bárvnica -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic
♦ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
batiskáf -a m (ȃ) teh. podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin: batiskaf se spušča v globino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
betatrón -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in proizvodnjo zelo trdih rentgenskih žarkov: elektronski betatron
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bevatrón -a m (ọ̑) fiz. sinhrotronu podobna naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bílo -a s (í) - 1. raba peša utrip, bitje, pulz: zastrupljenec ima hitro bilo / potipal je bolniku bilo
- 2. priprava za bitje, udarjanje: tolči po bilu; ura z bilom / električno bilo zvočna signalna naprava
♦ tekst. del statev, ki z grebenom pribija votek k že stkanemu blagu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bíorazgrádnja -e [bijorazgradnja] ž (ȋ-ā) razgradnja snovi z delovanjem živih organizmov: Biološka čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode s postopkom biorazgradnje, to je s pomočjo mikroorganizmov E ↑bío… + (↑)razgrádnja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bíoreáktor -ja [bijoreaktor] m (ȋ-á) naprava, v kateri poteka nadzorovano gojenje mikroorganizmov: Biomaso uporabljajo v bioreaktorjih kot hrano za rast bakterij E ← agl. bioreactor, nem. Bioreaktor iz ↑bío… + (↑)reáktor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blók -a m (ọ̑) - 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci - 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo - 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
- 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
- 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bôjler -ja m (ó) naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler;
električni, plinski bojler;
stoječi stolitrski bojlerji
♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
brzojàv -áva m (ȁ á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu;
on dela pri brzojavu / brezžični brzojav
♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
cájnarica -e ž (ȃ) metal., nekdaj naprava za predelavo cagljev v palice: cajnarice ne cvilijo več
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
CD-player -ja cit. [cẹdé-plêjer] m (ẹ̑-é) naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-predvajalnik, laserski gramofon (1): prenosni CD-player; V razredu ni kasetofona ali CD-playerja, ker ni finančnih sredstev E ← agl. CD player iz ↑CD + ↑player
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
CD-predvajálnik -a in predvajálnik CD -a -- [cẹdé-predvajálnik] m (ẹ̑-ȃ) naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, laserski gramofon: Prvi CD-predvajalnik se je na trgu pojavil že v osemdesetih, vendar zaradi občutljivosti na tresljaje še ni služil svojemu namenu E ↑CD + ↑predvajálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
centrála -e ž (ȃ) - 1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale
- 2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet
- 3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
cepelín tudi zéppelin [cep-] m (ȋ; ẹ̑) s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet: nad mesto je priletel cepelin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
céven -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek;
cevni navoj, spoj;
cevna odprtina;
cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina
♦ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
cevovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod;
kontinentalni cevovod;
plinski cevovod;
gradnja cevovoda
♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od zunanjega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ciklón1 -a m (ọ̑) - 1. meteor. področje nizkega zračnega pritiska: atlantski, višinski ciklon; ciklon v Sredozemlju
- 2. poljud. izredno močen vrtinčast tropski vihar, strok. tropski ciklon: ciklon besni ob obali
- 3. teh. naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ciklotrón -a m (ọ̑) elektr. naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev, zlasti protonov in devteronov: delovanje ciklotrona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ciklotrónski -a -o (ọ̑) pridevnik od ciklotron: ciklotronska naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces 2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv 3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E ← agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
časomerílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) - 1. uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela: normirci in časomerilci
- 2. šport. sodnik, ki meri čas pri tekmovanju: časomerilci so tekmovalcu izmerili enak čas kot električna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
čistílnik -a m (ȋ) stroj ali naprava za odstranjevanje primesi: čistilnik za žito, za med / voditi plin skozi čistilnik
♦ avt. naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; oljni filter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
črpálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za črpanje: črpalni stolpi;
črpalna naprava / črpalna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
daljnopísnik -a m (ȋ) električna naprava za prenašanje tipkanih črk in znakov na daljavo; teleprinter: delo pri daljnopisniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
daljnovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod;
daljnovod Ljubljana—Vrhnika;
drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod // redko cevovod, plinovod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
defibrilátor -ja m (ȃ) med. naprava za ustavitev nekoordiniranega krčenja srčnih mišičnih vlaken s sunkom električnega toka: avtomatski defibrilator; Njegovo srce je stalo sedem minut, preden so ga oživili z defibrilatorjem E ← agl. defibrillator, nem. Defibrillator, frc. défibrillateur iz (↑)de… + tvor. od (↑)fibríla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
degumíranje -a s (ȋ) glagolnik od degumirati: degumiranje svile;
naprava za degumiranje tkanin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dekodíranje -a s (ȋ) glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov;
naprava za dekodiranje
● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dekodírnik -a m (ȋ) teh. naprava za dekodiranje, navadno kot del računalnika ali programske opreme: dekodirnik in primerjalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dekomisíja -e ž (ȋ) postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; razgradnja: dekomisija jedrske elektrarne; Meddržavni sporazum naj bi uredil vprašanje dekomisije odpadkov E ← agl. decommission iz (↑)de… + commission v pomenu 'uporaba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
delílnik -a m (ȋ) strojn. naprava na obdelovalnem stroju, ki omogoča, da se obdelovani predmet poljubno zavrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
delováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
// prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno - 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
- 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje
// telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
// navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije
// varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile
delujóč -a -e: še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
destilacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt
♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
destilátor -ja m (ȃ) - 1. naprava za destilacijo: destilarna ima nov destilator
- 2. destilater: destilator nafte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dezinfekcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinfekcijo, razkuževalen: dezinfekcijska naprava;
dezinfekcijsko sredstvo / dezinfekcijske komore za južno sadje; dezinfekcijska postaja / dezinfekcijski učinek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
difuzêr -ja m (ȇ) teh. naprava za izluževanje: izluževati sladkor iz sladkorne pese v difuzerju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dískSSKJ -a m (ȋ) pog. elektronska naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov in informacij; trdi diskSSKJ, hard disk: izbrisati disk zapis na disku; shraniti na disk; gibki ali mehki disk disketa; lokalni disk; Virus je skrivaj preiskal disk in izbrisal ter spremenil datoteke z določenimi končnicami E ← agl. disc ← lat. discus ← gr. dískos 'disk, kolut'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
displej tudi display -a [displéj] m (ẹ̑) žarg. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil; prikazovalnik: na displeju prebrati vozni red / displej časa, temperature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dodajálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se kaj dodaja: dodajalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dók -a m (ọ̑) pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje: spraviti ladjo v dok / ladjo so gradili v doku
♦ navt. plavajoči dok na morju; suhi dok na kopnem // del zaprte luke med dvema pomoloma za nakladanje in razkladanje blaga: ladja se je zasidrala v doku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dovòd -óda m (ȍ ọ́) - 1. glagolnik od dovajati ali dovesti: dovod plina; dovod vode do turbinskih komor
- 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj dovaja: zaradi slabega dovoda plin uhaja; pipa na dovodu
♦ elektr. žična zveza od priključka do aparata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dvigálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dviganje: dvigalni mehanizem;
dvigalna moč priprave;
dvigalna naprava;
dvigalne verige, vrvi / redko dvigalni most dvižni most
♦ teh. dvigalni voziček transportni voziček, s katerim se breme lahko tudi dvigne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dvigálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) - 1. žel. prenosna naprava za dviganje lažjih vagonov: z dvigalko umakniti vozilo s tira; dvigalka na vreteno
- 2. lov. železna past, ki se sproži z dvigom vabe: nastaviti dvigalko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
dvigálo -a s (á) - 1. naprava s kabino za prevoz oseb ali tovora iz nadstropja v nadstropje: dvigalo se je začelo počasi dvigati; dvigalo se je ustavilo v sedmem nadstropju; stopiti v dvigalo; peljati se z dvigalom / osebno, tovorno dvigalo / rudarji so se z dvigalom spustili v jašek
- 2. teh. naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen: električno, ročno dvigalo; avtomobilsko dvigalo / ladijsko, pristaniško dvigalo; mostno dvigalo ki se premika po dveh, od tal dvignjenih tirnicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
EEG -- in -ja [ẹẹgé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; elektroencefalografija: Možgansko smrt (iz katere ni vrnitve, čeprav so drugi organi še vitalni) je mogoče ugotoviti s pomočjo preiskave EEG in nuklearne medicine 2. naprava za snemanje razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalografSSKJ: Psiholog in njegovi sodelavci so poskusnim osebam, ki so bile priključene na EEG, kazali čustveno nabite prizore in obraze 3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalogramSSKJ: Iz elektroencefalograma (EEG) zdravnik razbere, kateri deli možganov so v določenem trenutku aktivni E ← agl. EEG, kratica za e(lectro)e(ncephalo)g(raphy) 'elektroencefalografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
EKG -- in -ja [ẹkagé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici prek elektrod na različnih delih telesa; elektrokardiografija: naprava za EKG; Ko opravite EKG in zdravnik ugotovi, da je ta normalen, obsežne dodatne preiskave navadno niso potrebne 2. naprava za snemanje, zapisovanje razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiografSSKJ: Denar bo bolnišnica porabila za nakup EKG za otroke in mladostnike, saj želijo bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok smrti pri odraslih, preprečevati že v zgodnji mladosti 3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v srčni mišici; elektrokardiogramSSKJ: Zdravniki so jo pregledali, posneli EKG in vzeli kri E kratica za (↑)e(léktro)k(ardio)g(rám)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ekonomizer -ja [-mizêr tudi -májzer] m (ȇ; ȃ) strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov, grelnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ekshávstor -ja m (ā) strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala: ekshavstor za škodljive pline;
ekshavstor za seno, žito;
instalacija ekshavstorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ekstráktor -ja m (á) teh. naprava, priprava za ekstrakcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na elektriko:
- a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
- b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
- c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
- č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
- 2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; muz. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
eléktrično prisl.: električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.: pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
eléktromotórski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na elektromotor: elektromotorska gred;
elektromotorsko navitje / črpalna naprava na elektromotorski pogon elektromotorni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
elektrovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije; električni vod: graditi elektrovod;
žice elektrovoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
elevátor -ja m (ȃ) teh. naprava z brezkončno verigo za dviganje materiala v navpični smeri: stabilni elevator;
elevator za premog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
embalíranje -a s (ȋ) glagolnik od embalirati: blago se je pokvarilo zaradi nepravilnega embaliranja;
industrijsko embaliranje sadja;
naprava za embaliranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ênotírnica -e ž (ē-ȋ) enotirna železniška proga: promet po enotirnici
♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ergométer -tra m (ẹ́) 1. priprava za merjenje telesne zmogljivosti, zmogljivosti srca in dihal ter sposobnosti za sprejemanje kisika v stanju povečane telesne aktivnosti: specialni ergometer za laboratorijske meritve; Veslači so te dni opravljali teste maksimalne porabe kisika na ergometrih pri izbranem strokovnjaku na Inštitutu za šport FŠ 2. rekreacijska naprava, opremljena s tako pripravo: Po tridnevni intenzivni fizioterapiji lahko športnik nogo spet premika, zdravniki pa pričakujejo, da bo v dobrem tednu dni lahko že vrtel pedala na ergometru E ← nem. Ergometer, agl. ergometer iz gr. érgon 'delo' + (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ergométrični -a -o prid. (ẹ́) ki je v zvezi z ergometrijo: ergometrična in biokemična testiranja E ↑ergometríjaergométrično koló -ega -ésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑)
kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih, opremljena z ergometrom: Tarifna podštevilka zajema opremo za telovadbo kot na primer veslaške naprave, ergometrična kolesa, naprave za tek ali hojo na mestu in kolesa za vadbo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
evaporátor -ja m (ȃ) teh. naprava za evaporacijo: vakuumski evaporator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
fáks1 -a m (ȃ) 1. naprava za prenašanje dokumentov, informacij na daljavo v obliki posnetka izvirnika; telefaksSSKJ: Vlada je tuje novinarje obvestila, naj ji po faksu pošljejo morebitna vprašanja v zvezi z odpravo 2. s takšno napravo prenesen posnetek dokumenta, informacije; telefaksSSKJ: Kitajsko pravosodno ministrstvo je prejšnji petek poslalo faks fundaciji za varstvo človekovih pravic E ← agl. fax, skrajšano iz (↑)faksímilefáks2 -- v prid. rabi
faks sporočilo; Močnejši model telefonov podpira tudi podatkovne in faks komunikacije z vgrajenim modemom
fáks módem -- -a in fáksmódem -a m (ȃ, ọ̑)
del računalniške strojne opreme, ki omogoča pošiljanje in sprejemanje elektronskih dokumentov v obliki faksov: Strežnik lahko namestimo v kateri koli računalnik v omrežju, zadoščati mora le minimalnim zahtevam za namestitev programa in imeti mora priključen faks modem
fáks števílka -- -e ž (ȃ, ȋ)
številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom; faksna številka: Le na drugo faks številko nam je po dolgotrajnem poskušanju uspelo nekoga priklicati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
fiksacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od fiksacija: fiksacijska naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
fílter -tra m (í) naprava ali snov za odstranjevanje primesi iz tekočin ali plinov, čistilnik: tekočino precejamo skozi filtre;
filter iz volnenih vlaken;
filter za vodo;
cigarete s filtrom / mehanski, peščeni filter; zračni filter za filtriranje zraka; pren. tudi njegove izrazito izpovedne pesmi so pronikale skozi filter čustvenega sveta
♦ avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; fot. filter priprava iz barvnega stekla ali folije iz umetne snovi, ki prepušča v fotografsko kamero samo žarke določenih barv, sito; rumeni filter rumenica; med. bakteriološki filter ki zadržuje bakterije določene velikosti; neskl. pril.: cigarete filter in filter cigarete; filter papir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
filtríranje -a s (ȋ) glagolnik od filtrirati: filtriranje tekočine;
naprava za filtriranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
fotokopírec -rca m, živ. (ȋ) pog. naprava za fotokopiranje; fotokopirni stroj: Večina izmed preizkušenih fotokopircev omogoča nastavljanje števila kopij, nastavljanje kakovosti in morebitno povečevanje/pomanjševanje E univerbizirano iz fotokopírni stròj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
fotokopírni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s fotokopiranjem: Ukvarja se s prenosom risbe, fotografije in diapozitiva v fotokopirne tiske E ↑fotokopíranjefotokopírni stròj -ega strôja m (ȋ, ȍ ó)
naprava za fotokopiranje; fotokopirec: digitalni fotokopirni stroj; laserski fotokopirni stroj; Obiskovalcem in uporabnikom študijske sobe bo na razpolago fotokopirni stroj za kopiranje gradiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
frižidêr -ja m (ȇ) naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi; hladilnik: vključiti frižider;
hraniti meso v frižiderju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
funkcionírati -am nedov. (ȋ) navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo, delovati: vse naprave odlično funkcionirajo;
zveze do mene brezhibno funkcionirajo / ugotavljati, na kakšnem principu naprava funkcionira / aparata funkcionirata izmenoma sta v pogonu; telefon ne funkcionira je pokvarjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
gáre gár ž mn. (á ȃ) - 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare; na garah je pripeljal deteljo; branjevske gare
// slabš. voz: v tistih garah se kar naprej prevaža - 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
generátor -ja m (ȃ) stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator;
generatorji hidroelektrarne;
obratovanje generatorja / električni generator
♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
giljotína -e ž (ī) v nekaterih deželah naprava za obglavljanje obsojencev: peljati pod giljotino;
usmrtiti z giljotino / obsodili so ga na giljotino smrtno kazen z obglavljenjem s to napravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
glásbeniSSKJ -a -o prid. (ȃ) glásbena kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; zvočna kartica: integrirana glasbena kartica; profesionalna glasbena kartica; S prvim računalnikom je kupil tudi zmogljivo glasbeno kartico, klaviature in potem kitaro
glásbena terapíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
zdravljenje z glasbo: izvajati glasbeno terapijo; študij glasbene terapije; Glasbena terapija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju Alzheimerjeve in drugih nevroloških bolezni
glásbeni stòlp -ega stôlpa m (ȃ, ȍ ó)
elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-playerja, ojačevalnika: V kotu dnevne sobe je igral najsodobnejši glasbeni stolp, izbor zgoščenk v omarici zraven pa je kazal na izbrani okus gostitelja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
glušílen -lna -o prid. (ȋ) ki gluši, duši: glušilna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
gnáti žênem nedov., stil. ženó (á é) - 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso kosil; ribiči so krepko gnali vesla veslali
// ekspr. burja žene oblake, valove
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gnal konja; ekspr. gnal je avto proti morju; nepreh. z vso silo je gnal; ekspr. gnala sta se, da se je kadilo za njima / sivi oblaki so se gnali od juga / ekspr. sovražnika smo gnali noč in dan preganjali, zasledovali - 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: gnati živino na pašo, v planino / oče je gnal vola na semenj; gnati kravo k biku / ekspr. videl je, kako so jih gnali na morišče
- 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: k tebi ne pridemo delat, ker nas preveč ženeš; celo otroke ženejo k težkemu delu; gnal ga je od jutra do večera
// delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: glad žene ljudi v obup; ne vem, kaj jih je gnalo v smrt / radovednost, strast, želja jo je gnala naprej; pojdi, kamor te srce žene / brezoseb. zločinca žene na kraj zločina - 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: ženske so gnale svoj očenaš / godci ves čas ženejo isto melodijo / zmeraj žene (eno in) isto
- 5. delati brste; brsteti: drevje že žene; kal žene / veje na stari češnji ne ženejo več
// v zvezi z v razvijati se, rasti: ajda žene v cvet; žita ženejo v klas
● ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. gnati vik in krik zelo se razburjati za kaj; star. sosed je gnal vso stvar na pravdo predal sodišču, tožil; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš
♦ agr. drevje žene v les bujno raste, a malo rodi; med. bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati črevesje, mehur
gnáti se ekspr. - 1. izredno si prizadevati za kaj: gnal se je brez oddiha, da bi preživel družino; gnati se z delom, učenjem; preveč se ženeš; za doto se ne bom gnal
- 2. s težavo hoditi, se premikati: drug drugega sta podpirala in se gnala proti domu; utrujeno so se gnali naprej
ženóč -a -e: mimo so hodili kmetje, ženoč živino na semenj
gnán -a -o: sneg, gnan od burje; žival, gnana od nagona samoohranitve
♦ teh. gnano kolo kolo, ki ga kdo ali kaj žene; mehanično, ročno, strojno gnana naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
gonílen -lna -o prid. (ȋ) - 1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika: gonilni stroj; gonilna naprava, priprava; gonilna sila / gumijast gonilni jermen; gonilna veriga
- 2. ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gonilni motiv drame; gonilna sila napredka
♦ elektr. gonilna napetost napetost, ki povzroča v električnem krogu električni tok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
gorívo -a s (í) gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev: gorivo bo kmalu pošlo;
gorivo je zgorelo do konca;
nalagati gorivo na ogenj;
oskrbeti se z gorivom;
poraba goriva v motorjih;
vnelo se je skladišče goriva;
natočiti poln tank goriva / plinasto, tekoče, trdno gorivo v plinastem, tekočem, trdnem agregatnem stanju; pogonsko, raketno gorivo
♦ fiz. jedrsko ali nuklearno gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija; člen na gorivo naprava, v kateri se notranja energija goriva izkorišča neposredno za proizvajanje električne energije; geol. fosilno gorivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
górnji -a -e prid. (ọ̑) - 1. ki leži, je višje; zgornji: potok je gnal gornji in dolnji mlin; gornji prostori; gornja čeljust / stanoval je na gornjem koncu vasi / Gornji Grad / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše
// gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje
● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
♦ geogr. gornji tok reke začetni del reke blizu izvira
// redko povrhnji, vrhnji: gornje pleteno oblačilo / gornje usnje usnje za vrhnje dele obutve - 2. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; prej naveden, omenjen: iz gornjega pregleda je razvidno dosedanje stanje; to potrjujejo gornje ugotovitve; pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
granulátor -ja m (ȃ) teh. stroj ali naprava za granuliranje: granulator za srednje trde rudnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
grélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) - 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo
♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače
// del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami - 2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
grélnik -a m (ẹ̑) grelna naprava ali priprava različnih oblik: grelniki so delali in v sobi je bilo prijetno toplo / električni grelnik vode bojler; manjše količine vode segrejemo s potopnim grelnikom; redko prinesli so mu grelnik s toplo vodo termofor
♦ strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov; ekonomizer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hárd dísk -- -a m (ȃ, ȋ) elektronska naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov in informacij; trdi diskSSKJ, disk: 500 GB hard diska; Računalniško obdelan material s hard diska je potrebno prenesti nazaj na običajni filmski trak E ← agl. hard disk iz hard 'trd' in ↑dísk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hidránt -a m (ā) naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant;
cestni, požarni, vrtni hidrant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hidrofór -a in -ja m (ọ̑) teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hipokávst -a m (ȃ) pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hladílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za hlajenje:- a) hladilna naprava; hladilna voda pri avtomobilskem motorju; hladilno sredstvo / hladilni pult, vagon; hladilna omara hladilnik, velik kot omara
// v pivovarni so izpopolnili hladilni sistem / hladilni učinek; podjetje za toplotne in hladilne izolacije; hladilna tehnika - b) hladilna pijača; hladilno mazilo / vznes. hladilni mir je objel vse prisotne
♦ strojn. hladilni stolp stolp, v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; hladilna rebra rebra, ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hladílnik -a m (ȋ) - 1. naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi: dati meso v hladilnik; stotridesetlitrski hladilnik; hladilnik za mleko; industrijski hladilnik večja hladilna naprava
♦ elektr. absorpcijski hladilnik ki deluje na principu absorpcije plinov; kompresorski hladilnik ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine
// vozilo s tako pripravo: nasproti mu je pripeljal hladilnik; tovornjak hladilnik; vagon hladilnik - 2. priprava za hlajenje, ohlajevanje: avtomobilski hladilnik; laboratorijski hladilnik; kačasto zvita cev v hladilniku za žganjekuho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
húpa -e ž (ú) zvočna signalna naprava pri motornih vozilih: pritisniti na hupo;
dal je signal s hupo;
predirljivi glasovi avtomobilskih hup
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
igrálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) igrálna pálica -e -e ž (ȃ, á)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; joystick: priključiti igralno palico; vmesnik za igralno palico; sledilne kroglice in igralne palice; Nekatere igralne palice so popoln posnetek pravih krmilnih palic iz sodobnih letal
igrálni plôšček -ega -čka m (ȃ, ō)
majhna ploščata naprava za igranje nekaterih računalniških igric; joypad: uporabljati igralne ploščke; Za igranje različnih arkadnih oziroma pretepaških iger je bolj od igralne palice primeren igralni plošček
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
impregníren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se impregnira: impregnirno sredstvo / impregnirna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
indúktor -ja m (ú) elektr. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
inkubátor -ja m (ȃ) - 1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator
- 2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci
♦ biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
interfón -a m (ọ̑) elektr. naprava za telefonsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: vključiti interfon / govoriti, poklicati po interfonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
interkóm -a m (ọ̑) elektr. naprava za telefonsko, televizijsko zvezo med oddelki kakega podjetja, ustanove, letala: podjetje ima interkom / sporočiti po interkomu / govoriti v interkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ionizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ionizacijo: ionizacijska naprava / ionizacijska celica naprava za merjenje ionizirajočega sevanja ali ionizirajočih delcev v plinu; ionizacijska energija najmanjša energija, ki je potrebna za ionizacijo atoma, molekule
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ionizátorSSKJ -ja [ijonizator] m (ȃ) naprava, ki oddaja negativne ione v prostor in ga s tem očiščuje: Negativni ioni, ki jih izloča ionizator, so negativno nabiti delčki, zato niso obstojni in dobesedno iščejo pozitivne delčke E ← nem. Ionisator iz (↑)ionizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
iónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal
♦ kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izboljševálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava;
izboljševalna dela / izboljševalni predlogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izključljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva
- 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika
izključljívo prisl.: plesal je izključljivo z grofinjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izklopíti in izklópiti -im dov. (ī ọ̄) prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izklopiti gramofon, radio;
izklopiti motor;
izklopiti električno peč;
naprava je taka, da se sama izklopi / izklopil je telefon, da ga ne bi kdo motil pri delu / izklopiti električni tok; pren., ekspr. izklopila je vsako misel in samo ležala
● žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikomizklópljen -a -o: televizor ni izklopljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izločeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) - 1. teh. naprava za odstranjevanje primesi: mehanični izločevalec prahu
- 2. med. kdor po ozdravitvi še izloča bolezenske klice: izločevalec bacilov tifusa / stalni izločevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izločeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izločanje: izločevalna funkcija kože;
izločevalna zmogljivost ledvic / izločevalni organi / izločevalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izmenjálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) v zvezah: kem. ionski izmenjalec snov, ki del svojih ionov zamenja z ioni dodanega elektrolita;
strojn. izmenjalec toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izmenjálnik -a m (ȃ) strojn., navadno v zvezi izmenjalnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi; prenosnik toplote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izparílnik -a m (ȋ) teh. naprava, v kateri se (z vretjem) iz kapljevine izloča para: zgostiti mleko v izparilniku / na izparilniku v hladilniku se nabira led
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izpirálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izpiranje: izpiralna naprava;
dodati izpiralni vodi za pisano perilo nekoliko kisa
♦ fot. izpiralno korito; teh. izpiralno olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izprašílen -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se odstranjuje prah: izprašilni boben;
izprašilna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izravnálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izravnavo, izravnavanje: izravnalna naprava / za izravnavo neravnega poda uporabljamo izravnalne mase
♦ ekon. izravnalni sklad sklad, ki omogoča izravnavanje cen na domačem tržišču s cenami na tujem tržišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izstreljeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izstreljuje: izstreljevalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izstreljevánje -a s (ȃ) glagolnik od izstreljevati: izstreljevanje raket, umetnih satelitov;
naprava za izstreljevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izsuševálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izsušuje: izsuševalna naprava / izsuševalna dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izvažálen -lna -o prid. (ȃ) mont. ki se uporablja za spravljanje rude, premoga iz rudnika: izvažalni stroj;
izvažalna naprava / izvažalni horizont
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izvaževálen -lna -o prid. (ȃ) mont. izvažalen: izvaževalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
izvózen in izvôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó) nanašajoč se na izvoz 2, 3: izvozna cesta, pot / izvozna naprava
♦ mont. izvozni horizont; izvozni jašek jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; žel. izvozna kretnica kretnica, ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bolj oddaljena od Beograda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
jaháč -a m (á) - 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev
- 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače
♦ adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
jásli -i ž mn. (ȃ) - 1. koritasta priprava, v katero se daje krma za živino: privezati žival k jaslim; dati, nametati seno v jasli; betonske, lesene jasli; polne jasli / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; pren., knjiž. vsak si je prizadeval priti do jasli
● ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; star. stranka je prešla iz opozicije k vladnim jaslim do donosnih služb, oblasti - 2. zlasti prva leta po 1945, navadno v zvezi otroške jasli ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok: ustanavljati otroške jasli / dati otroka v jasli v varstvo v vzgojno-varstveni zavod
- 3. šalj. postelja, ležišče: grožnja ga je takoj spravila iz jasli; biti v jaslih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
jéz -a in -ú m, mn. jezóvi stil. jézi (ẹ̑) naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki;
voda teče čez jez;
betonski jez;
jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami // utoniti v jezu v vodi ob jezu // knjiž. ovira, zapreka: te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
● ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
jezbíca -e ž (í) grad. naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg: betonska, kamnita jezbica;
jezbica iz fašin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
joypad -a cit. [džôjped-] m (ȏ) majhna ploščata naprava za igranje nekaterih računalniških igric; igralni plošček: Kupil sem brezžični joypad E ← agl. joypad iz joy 'veselje' + pad 'blazinica, podloga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
joystick -a cit. [džôjstik] m (ȏ) naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: Če bi na eno stran postavili naš robotski sistem, na drugo pa ljudi z joysticki, ki bi vodili nasprotno moštvo ročno, bi verjetno zmagal stroj E ← agl. joystick iz joy 'veselje' + stick 'palica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
juke-box tudi džuboks -a [džúbóks -a in džúbòks -bôksa] m (ȗ-ọ̑; ȗ-ȍ ȗ-ō) glasbena naprava z velikim številom gramofonskih plošč, ki omogoča reprodukcijo z zaželene plošče, glasbeni avtomat: opremiti lokal z juke-boxom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kablovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava iz kablov in drugih delov za prenos električne energije in telekomunikacijskih signalov: zgradili so daljnovode in kablovode / električni kablovod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kalejdoskóp tudi kalejdoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) - 1. naprava v obliki valja z ogledalci in barvnimi steklenimi drobci, ki pri obračanju ustvarjajo pisane like: gledati v kalejdoskop; vtisi so se vrstili in spreminjali kot v kalejdoskopu / barvni, pisan kalejdoskop; pren., ekspr. osebe in dogodki v filmu tvorijo popoln kalejdoskop velikega mesta
- 2. ekspr., z rodilnikom množina raznovrstnih stvari: kalejdoskop barv, dogodkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kanalizácija -e ž (á) - 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje
- 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija
♦ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kárticaSSKJ -e ž (ȃ) 1. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: Imetniki kartic ugodnosti so dovolili uporabo podatkov v reklamne namene 2. teh. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: Vsi modeli podpirajo zamenjavo diskov in kartic med delovanjem ter podvojene procesorje E (↑)kárta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
katapúlt -a m (ȗ) - 1. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje zlasti kopij: metati s katapulti; katapulti in baliste
- 2. aer. naprava na ladji, ki da letalu pri vzletu potrebno hitrost: katapult potisne letalo; paluba s katapulti / parni katapult
// priprava za urjenje letalcev, ki omogoča podobne pospeške, kot jih ima letalo: uporabljati za vajo katapulte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kávper -ja m (á) metal. naprava, ki omogoča segrevanje zraka pri plavžu s toploto dimnih plinov: plavž z dvema kavperjema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kibernétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klánčnica -e ž (ȃ) - 1. žel. naprava, s katero se premosti višinska razlika med rampo in vagonom: postaviti klančnico
♦ žel. priprava, gibljivo pritrjena na vagon za prevoz avtomobilov - 2. knjiž., redko majhen klanec, vzpetina: spremila ga je do ovinka prve klančnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klasifikátor -ja m (ȃ) kdor klasificira: sistematiki in klasifikatorji
♦ mont. naprava, ki razvršča, razporeja zrna po velikosti, teži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klepêtec -tca m (é) - 1. redko lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove; klopotec: na jablanah in v vinogradih so se oglašali klepetci; vrti se kot klepetec v vetru
// nar. raglja, ropotalo: vrteti klepetec - 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klepetec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klicanje: klicna naprava
♦ ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klíma -e ž (ī) - 1. navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje, podnebje: nezdrava klima; kraj ima ugodno klimo / priporočajo mu spremembo klime / alpska, gorska, morska, tropska klima; suha, vlažna, zmerna klima / umetna klima
♦ geogr. kontinentalna klima z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemska klima subtropska klima z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropska klima
// publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbena klima; ti dogodki so povzročili težko politično klimo; ustvarjanje neznosne klime v delovnem kolektivu - 2. žarg., teh. klimatska naprava: klima ni delovala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klimatizácija -e ž (á) - 1. uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: klimatizacija prostorov; podjetje se ukvarja s klimatizacijo tovarn / klimatizacija zraka / naprava za klimatizacijo in ventilacijo
- 2. teh. klimatska naprava: napeljati klimatizacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klimatizátor -ja m (ȃ) naprava za uravnavanje temperature, vlažnosti in menjavanja zraka v zaprtem prostoru: vključiti klimatizator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klimátski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na klimo, podneben: kraj ima ugodne klimatske pogoje; klimatske razmere / gorsko, morsko klimatsko letovišče; je v klimatskem zdravilišču
♦ geogr. klimatski letni čas del leta s posebnimi vremenskimi značilnostmi - 2. v zvezi klimatska naprava naprava, ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: zgradba ima klimatsko napravo; avtobusi z vgrajenimi klimatskimi napravami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kljúčekSSKJ -čka m (ú) prenosna pomnilniška naprava s priklopom USB; USB (2), USB-ključ, USB-ključek: Kliknite povezavo Varno odstranjevanje strojne opreme, da prikažete ikono za varno odstranjevanje ključka iz računalnika E (↑)kljúč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kljún -a m (ȗ) - 1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi
- 2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika
// nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga
● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
♦ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klopôtec -tca m (ó) - 1. lesena naprava s kladivci, ki dajejo ob udarjanju enakomerne glasove: klopotci v vinogradih drdrajo, klopotajo; s klopotcem je preganjal vrabce in škorce; vrti se kot klopotec v vetru
- 2. ekspr. kdor (rad) veliko govori: to ti je čvekač in klopotec
- 3. jajce, ki zaradi posušene, pokvarjene vsebine klopota: med jajci sta bila dva klopotca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kompásen in kómpasen -sna -o prid. (ȃ; ọ̑) nanašajoč se na kompas: kompasna orientacija / kompasna igla
♦ navt. kompasni kotlič naprava iz nemagnetne kovine, v kateri je nameščena magnetna roža; kompasna hišica naprava iz nemagnetne kovine ali iz lesa, v kateri je nameščen kompasni kotlič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kompenzátor -ja m (ȃ) teh. naprava za izravnavanje ali odpravljanje razlik v gibanju, raztezanju, električni napetosti: namestiti kompenzator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
komprésorski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kompresor: kompresorska naprava / kompresorsko olje
♦ elektr. kompresorski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine; strojn. kompresorska postaja kraj, prostor s kompresorji in rezervoarji za stisnjeni zrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
komunikátor -ja m (ȃ) 1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni 2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
konvéjer -ja m (ẹ̑) teh. naprava za krožno neprekinjeno prevažanje (pol)izdelkov po tiru pod stropom: transporterji in konvejerji / drsalni konvejer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
konvêrtor -ja m (ē) teh. posoda za pridobivanje zlasti jekla z vpihavanjem zraka, kisika: jeklarna s sedmimi konvertorji / bakrov, jeklarski konvertor
♦ elektr. konvertor naprava za pretvarjanje izmeničnega toka v enosmerni tok in narobe; metal. bazični ali Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa; besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
koordináten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koordinato: koordinatna mreža na milimetrskem papirju / koordinatni sistem sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; pravokotni koordinatni sistem koordinatni sistem z med seboj pravokotnimi koordinatnimi osmi; prostorski koordinatni sistem; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; koordinatna os premica v koordinatnem sistemu, na katero se nanašajo koordinate; koordinatna ravnina ravnina, ki jo določata koordinatni osi; koordinatno izhodišče; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate
● žarg., geom. koordinatni križ koordinatni sistem
♦ teh. koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kopíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopiranje: kopirni postopek / kopirni papir tanek, ne zglajen papir za kopiranje; kopirni stroj
♦ fin. kopirno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se z enkratnim zapisom knjiži dogodek v dnevnik in konte; obrt., tisk. kopirna igla topa jeklena paličica na gravirnih strojih, ki posnema obliko šablone ali modela in jo prenaša na rezkar; tisk. kopirni okvir okviru podobna naprava za kopiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
koríto -a s (í) - 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu - 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup
- 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito
● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj
♦ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kôsa -e stil. -é ž (ó) orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave: kosa se je skrhala;
koso brusiti, klepati, nasaditi / ekspr. kose so pele
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. prišla je starka s koso smrt
♦ geogr. zemeljska kosa podolžna sipina, ki zapira zaliv ali jezero; navt. kosa nekdaj naprava na liburnah za rezanje vrvi, ki držijo jambore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kosílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na košnjo ali košenje: kosilna naprava / kosilni noži; kosilni stroj kosilnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) - 1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo
// koš stelje / oprtni koš; koš za listje
// v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola - 2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti
- 3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal
- 4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem
- 5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem
// dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev - 6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu
- 7. žarg., mont. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš
- 8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko
● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
košára -e ž (ȃ) - 1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / redko žene s košarami na glavi jerbasi
// redko košara za papir koš; košara za perilo
// kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot - 2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok
♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kôtel -tla [əu̯] m (ó) - 1. velika, navadno okrogla ali valjasta kovinska posoda za kuhanje, segrevanje: naliti vodo v kotel; bakren, medeninast kotel; s stropa je visel velik kotel; zunaj je bilo vroče kot v kotlu, kot bi stopil v kotel / (vojaški) kotel; žganjarski kotel; kotel za prašiče; v pralnici imajo kotel za kuhanje perila; kotel za žganjekuho; pren., publ. Rusija je bila kotel, v katerem so vrele evropske in azijske sile
- 2. navadno v zvezi parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro: parni kotel je razneslo; parni kotel za centralno kurjavo / kurjač parnega kotla
- 3. nav. ekspr. okrogla dolina s strmimi pobočji: vas leži v kotlu; odprl se mu je pogled na kotel pod Krnom
● publ., ekspr. strašiti kmete s skupnim kotlom zlasti prva leta po 1945 neobjektivno prikazovati življenje v (kmetijski) zadrugi
♦ strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; lokomotivski parni kotel parni kotel za lokomotive; pranje kotlov odstranjevanje zlasti kotlovca z notranjih sten parnega kotla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kotlóven -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kótnik -a m (ọ̑) - 1. teh. navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L: zaščititi vogle zidov s kotniki / enakokraki kotnik
// naprava, podobna črki L, za določanje pravih kotov: preveriti prave kote s kotnikom - 2. nar. kočnik: ima še nekaj gnilih kotnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kôzel -zla [əu̯] m (ó) - 1. kozji samec: kozel se pase; ovni in kozli; smrdi kot kozel zelo, močno
- 2. slabš. neumen, neresen človek: kaj bi s tem kozlom; kozel neumni
// objesten, pohoten moški: stari kozel ji ne da miru - 3. sprednji, dvignjeni sedež na nekaterih vozovih, zlasti kočiji: sedeti na kozlu; kozel za kočijaža
- 4. redko lesena naprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: desko položiti na kozla
- 5. žarg., rel. član samostanskega reda, ki ni duhovnik; brat: patri in kozli so že zbrani v kapeli
● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; pog., ekspr. streljati kozle delati velike napake, neumnosti
♦ agr. kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kozólec -lca [u̯c] m (ọ̑) - 1. lesena, od strani odprta stavba za sušenje žita, krme: jemati snope iz kozolca; sušiti v kozolcu; prenočil je pod kozolcem / dvojni ali vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; kozolec dvojnik
♦ agr. stegnjeni kozolec ki ima okna v eni vrsti; žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom - 2. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: opisal mu je kozolec / delati kozolce; lovili so se in preobračali kozolce
● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kresílen -lna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na kresilo: kresilna naprava / kresilni kamen kremen; kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
krétnica -e ž (ẹ̑) tirna naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje: popravljati, prestaviti kretnico / hitrost vožnje čez kretnice; vlak je iztiril na kretnici // gibljivi del te naprave s (kretniškim) menjalom, (kretniškim) signalom: premikati kretnico
♦ žel. desna kretnica ki omogoča smer vožnje v desno; uvozna kretnica ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bližje Beogradu; jeziček kretnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kristalizátor -ja m (ȃ) - 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator
- 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator
- 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kríž -a m (í) - 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu
- 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva: na steni je visel križ; pogrebni sprevod s križem na čelu; lesen, železen križ (na grobu) / križ s podobo Kristusa / na verižici okrog vratu ji je visel zlat križ / enakoramni križ; jeruzalemski križ; latinski križ; malteški križ; pren. molče je prenašal svoj križ
// gib z roko ali s predmetom v obliki te naprave: delati križe; boji se ga kot hudič križa zelo
// blagosloviti s križem / narediti znamenje križa / latinski križ pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame - 3. kar je po obliki podobno tej napravi: v oknu so bili križi / čez vso stran je naredil križ potegnil črti v obliki križa
// trama sta položena tako, da tvorita križ / cestni križ križišče, stikališče pomembnejših, navadno mednarodnih cest
// redko dati kaj na križ navzkriž, križem - 4. ekspr. trpljenje, težava, skrb: z otroki je križ; križ imam z njo / velik križ si je nakopal na glavo / križi in težave; pren., knjiž. vzeti križ na svoje rame
// ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: križ je vsem ustreči; križ je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj križ - 5. ekspr., v zvezi z izrazi količine, za določanje starosti deset let, desetletje: dopolnil je šest križev / že osem križev ima na plečih
- 6. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa: imel je nekaj križev in dva pika
- 7. predel ob spodnjem delu hrbtenice: križ ga je zelo bolel; trga ga v križu / bolečine v križu
- 8. nar. vzhodno snopi, ki se sušijo na njivi, položeni s klasjem drug proti drugemu v obliki križa: snope so hitro skladali v križe / križi pšenice / v križ položeni snopi
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; ekspr. vsak ima svoj križ trajno večjo skrb, težavo; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. sedeti za križi biti v zaporu; ekspr. križ božji, je to mogoče izraža začudenje, presenečenje; kljukasti križ v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom
♦ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; arheol. kljukasti križ enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca; svastika; arhit. nitni križ; vizirni križ; astr. Južni križ; Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; geom. osni križ; navt. križ drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; poševni križ; vodoravni križ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
krmár -ja m (á) - 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike
- 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca
♦ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
krmárnica -e ž (ȃ) navt. prostor na ladji, v katerem je krmilna naprava s krmilnim kolesom: krmarnica in kapitanova kabina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
krmílo2 -a s (í) - 1. naprava, katere premikanje določa smer gibanja vozila: obračati krmilo; prijeti za krmilo; krmilo avtomobila, kolesa
● prepustiti krmilo sopotniku vožnjo vozila; publ. vinjen je sedel za krmilo začel voziti; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila
// gibljiva plošča pri ladji, letalu, s katero se spreminja smer gibanja: pomožno krmilo na premcu; konstrukcija krmila; spremeniti položaj krmila
♦ aer. smerno krmilo s katerim se spreminja smer leta; višinsko krmilo s katerim se spreminja višina leta - 2. ekspr. vodilni položaj, vodstvo: niti za trenutek ni izpustil krmila; prevzeti krmilo države; biti, ostati na krmilu / odločno je vzela krmilo v svoje roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kserográf -a m (ȃ) tisk. naprava za izdelavo kopij po elektrostatičnem postopku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kuhálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za kuhanje: kuhalna naprava / kuhalna temperatura / električni štedilnik s štirimi kuhalnimi ploščami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kuhálnik -a m (ȃ) manjša prenosna naprava za kuhanje: vključila je kuhalnik;
lonec s krompirjem je postavila na kuhalnik;
na kuhalniku si je kuhal čaj / dvoploščni kuhalnik; električni, plinski kuhalnik; kuhalnik na butan, špirit
♦ papir. odprta ali zaprta posoda za pripravljanje, predelovanje papirne mase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kurílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kurjenje: konec kurilne dobe / kurilni plin; kurilna naprava naprava za pridobivanje toplote iz goriva; kurilna vratca vratca kurišča; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte
♦ teh. kurilna vrednost goriva količina toplote, ki jo odda gorivo pri gorenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
kurjáva -e ž (ȃ) - 1. kar se uporablja za kurjenje, ogrevanje: zmanjkalo je kurjave; preskrbeti kurjavo za zimo / drva, les za kurjavo
- 2. navadno s prilastkom način kurjenja, ogrevanja: električna, plinska kurjava; kurjava na olje / parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje
// kurjenje: kurjava peči je draga - 3. v zvezi centralna kurjava naprava iz več ogrevalnih naprav na toplo vodo ali paro s skupno kurilno napravo: montirati novo centralno kurjavo / hiša ima centralno kurjavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ládjenica -e ž (ā) knjiž. pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje; dok: spraviti ladjo v ladjenico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lansíranje -a s (ȋ) glagolnik od lansirati: lansiranje raket, satelita;
naprava za lansiranje / lansiranje lažnih vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
láser -ja m (á) fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj;
vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
láserskiSSKJ -a -o prid. (á) láserska plôšča -e -e ž (á, ó)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; optični disk: Ko so se pred dvajsetimi leti pojavile prve laserske plošče, so bile bistveno dražje od klasičnih vinilk
láserski gramofón -ega -a m (á, ọ̑)
1. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov s CD-jev; CD-player, CD-predvajalnik: vklopiti laserski gramofon; Gramofoni in plošče so se kot način reprodukcije zvoka v domovih obdržali do konca 80. let, ko so jih začeli nadomeščati laserski gramofoni in plošče CD
2. naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z gramofonske plošče z uporabo laserskega žarka: Problem je, da trenutno obstaja samo eno podjetje, ki proizvaja laserske gramofone
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
latêrna mágika latêrne mágike ž (ȇ-ā) nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ledeníca -e ž (í) - 1. shramba, stavba za led: voziti led v ledenico; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil: pod stopnicami je stala stara ledenica / nar. dati meso v ledenico v hladilnik - 2. geogr. kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta: planota s prepadi in ledenicami
- 3. ekspr. ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru: piti ledenico
● ekspr. moja soba je prava ledenica v njej je zelo mrzlo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ledomát -a m (ȃ) električna naprava za izdelavo ledenih kock: Preverili smo, koliko stane hladilnik z ledomatom E (↑)léd + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ledvíca -e ž (í) nav. mn. parni organ v trebušni votlini, ki odstranjuje iz krvi sečne snovi in jih izloča v obliki seča: izrezati ledvico;
funkcija, vnetje ledvic;
biti bolan na ledvicah / kupiti telečje ledvice / svinjske ledvice v omaki
♦ med. presaditi ledvico; umetna ledvica naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
light show -- -a in lightshow -a cit. [lájt šôv-] m (ȃ, ȏ) 1. niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: laserski light show; Njuno vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show 2. naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: Že nekaj časa kupujem light show za ansambel E ← agl. light show iz light 'luč' in (↑)shów
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lineáren -rna -o prid. (ȃ) - 1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet - 2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
- 3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna
- 4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
♦ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; muz. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
lineárno prisl.: dejanje poteka linearno; linearno povečati vse osebne dohodke; linearno razporejena vas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
línk -a m (ȋ) rad. naprava za prenos zvočnih in televizijskih signalov z usmerjenimi mikrovalovi: poslati sliko po linku;
okvara linka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lisícaSSKJ -e ž (í) nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice; sneti lisice; Ljubljanski redarji so po uradni uvedbi lisic v dveh dneh priklenili 22 vozil E = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ 'lisjak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lístič -a m (ȋ) - 1. manjšalnica od list:
- a) drevo že poganja lističe; nežno zeleni lističi / v zadregi je cefrala rdeče lističe nageljna
- b) podatke si zapisuje na lističe; odprl je predal in brskal med lističi; popisani lističi / urejati kartotečne lističe listke
- c) naprava ima tanke medeninaste lističe; lističi iz staniola / zrezati kumare na lističe / krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; milni lističi
♦ bot. listič del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade; lističi tanke ploščate tvorbe na spodnji strani klobuka nekaterih gob, na katerih nastajajo trosi; zool. škržni lističi tanke mišičnate tvorbe, ki jih pokriva sluznica, prepletena s kapilarami
- 2. nav. ekspr. manjši časopis: dijaški, literarni listič / slabš. o tem so pisali celo zakotni lističi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ločljívostSSKJ -i ž (í) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lokátor -ja m (ȃ) teh. naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa: uporaba lokatorja / radijski lokator radar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lokomobíla -e ž (ȋ) strojn. pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem: to mlatilnico žene lokomobila;
puhanje lokomobile / prevozna lokomobila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lovljênje -a s (é) glagolnik od loviti: skrivanje in lovljenje / lovljenje divjadi / lovljenje rib / naprava za lovljenje plina / lovljenje ravnotežja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
luknjálen -lna -o prid. (ȃ) ki je za luknjanje: luknjalna naprava
♦ teh. luknjalna plošča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
magnéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet:- a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi
- b) postati magneten / kristal je magneten
♦ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom
magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mákina -e ž (ȃ) pog. boljši avtomobil: V dolgi koloni vozil so izstopale tri bleščeče makine E ← it. macchina < lat. māchina 'stroj, naprava' ← gr. dor. mākhanā́, prim. (↑)mašína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mamotóm -a m (ọ̑) med. naprava za vakuumski odvzem tkiva v dojkah: Na onkološkem inštitutu je začel delati nov mamotom E ← agl. mammotome po imenu izdelka Mammotome® (od 1995) proizvajalca Devicor Medical Products iz lat. mamma 'dojka' + gr. tómos 'del, izrez'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
markêr -ja m (ȇ) - 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč
- 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti marker
♦ agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
máser -ja m (á) fiz. naprava za oddajanje ali ojačevanje mikrovalov: amoniakov maser
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mazálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mazanje: mazalna mast;
mazalno olje / mazalna naprava, odprtina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) - 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto
// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati
// gospodje v cilindrih in mehkih klobukih
// ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo - 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji
- 3. knjiž. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita
- 4. knjiž. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde
- 5. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka
// pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje - 6. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo
- 7. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; lingv. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400
mêhko in mehkó prisl.: mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice
● žarg., avt. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen
mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.: kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v mehko, redko na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih
♦ lov. strel v mehko v drobovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
membránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na membrano: naprava z membranskim preusmerjanjem
♦ strojn. membranska črpalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
merílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) - 1. kdor meri: merilec je spustil utež v vodo; merilec dolžine se je zmotil / uradni merilec žita / bil je merilec pri topu
- 2. priprava za merjenje: znanost potrebuje vse bolj natančne merilce časa
♦ teh. merilec hitrosti brzinomer; voj. merilec naprava za merjenje na zadnjem delu cevi strelnega orožja; merek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mešálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mešanje: mešalni drog, stroj / mešalna cev, posoda / mešalno razmerje
♦ rad. mešalna miza ali mešalni pult miza, pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. mešalna baterija naprava v vodovodni napeljavi, ki omogoča mešanje, združevanje mrzle in vroče vode; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mešálnik -a m (ȃ) - 1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik; zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; mešalnik za cocktail, sladoled
// teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil
♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc - 2. redko priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki
- 3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
metálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) - 1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev
- 2. šport. športnik, ki goji mete: metalec diska, kladiva
- 3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu; minometalec: obstreljevali so jih z metalci min in topovi
// v zvezi metalec plamenov, ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi metalce plamenov - 4. v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metalce so postavili nedaleč od obzidja / metalec kamnov, smole
- 5. zastar., v zvezi metalec luči, svetlobe žaromet: v svetilniku se je prižgal metalec luči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
metálnica -e ž (ȃ) v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: pri napadu na utrdbo so uporabili tudi metalnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
metálo -a s (á) v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metala in lučala
♦ navt. metalo za vrv obtežilna vrečica z vrvico za metanje vrvi z ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
meteorolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na meteorologe ali meteorologijo: meteorološka naprava / meteorološka postaja / meteorološki podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju // meteorološka služba; meteorološka opazovanja / meteorološko zborovanje / publ. meteorološka vojna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
míškaSSKJ -e ž (ȋ) manjša, po obliki roki prilagojena naprava z gumbi za podajanje ukazov, ki je povezana z računalnikom in omogoča premikanje kazalca na računalniškem zaslonu: klikniti na miško; tipka miške; Novo vezje naj bi sprva uporabljali predvsem za brezžično povezavo tipkovnic in mišk z osebnim računalnikom, vendar so načrti z izdelkom še precej večji E po zgledu agl. mouse 'miš' in 'miška', kot računalniški termin prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mlekovòd -óda m (ȍ ọ́) agr. naprava iz cevi, črpalke in posode za dovajanje mleka: v mlekarnici so nameščeni mlekovodi in zbiralniki za mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mlín -a m (ȋ) - 1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni
// zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti
// stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin - 2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin
● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
modélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na modél: modelna naprava / modelni poskus poskus na modelu; modelni prikaz fizikalnih procesov / modelni mizar mizar, ki izdeluje livarske modele
♦ gozd. modelno drevo drevo, ki predstavlja kakovost več dreves
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
módem -a m (ọ̑) elektronska naprava, ki omogoča prenos podatkov med računalniki po telefonskem omrežju: brezžični modem; kabelski modem; Sistem ima že vgrajen modem E ← agl. modem iz (↑)mo(dulátor) + (↑)dem(odulátor)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
modulátor -ja m (ȃ) elektr. naprava za moduliranje električnega nihanja: delovanje modulatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
montážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na montažo:- a) montažna dela so se začela / razporediti dele na montažno mizo; montažno orodje / delavci pri montažnem traku / montažno podjetje za avtomobile / zrastlo je nekaj novih montažnih blokov; montažni kiosk; montažna hiša; montažna stena; montažno naselje
- b) montažni filmski zapis / montažni efekti, triki
♦ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; montažna gradnja
montážno prisl.: montažno graditi stanovanjski blok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostóvi stil. mósti (ọ̑) - 1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce
// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
// knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo - 2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mostìč -íča m (ȉ í) - 1. manjšalnica od most: čez potok je zgrajen mostič; voda je odnesla mnogo brvi in mostičev; kamnit, lesen mostič
- 2. naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo: dvigniti, spustiti mostič; ladjo so zasidrali in položili mostič / dvižni mostič
♦ agr. naprava s položnim voziščem, po katerem pride vozilo v višji položaj, zlasti zaradi razkladanja; obrt. vez med dvema sosednjima oblikama pri šivani čipki; obzankane niti, ki v konici razporka oblačila, perila preprečujejo trganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
mostíček -čka m (ȋ) - 1. manjšalnica od most: mostiček drži čez potok; kamnit, lesen mostiček
- 2. naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo: dvigniti, spustiti mostiček
- 3. med. spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba: napraviti mostiček; zlat mostiček / zobni mostiček
● ekspr. problem je bil neznaten oslovski mostiček za strokovnjaka lahko rešljiv problem
♦ adm. knjigovodski mostiček črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; agr. mostiček naprava s položnim voziščem, po katerem pride vozilo v višji položaj, zlasti zaradi razkladanja; gled. mostiček za animatorje prostor, s katerega animatorji vodijo in premikajo lutke; šport. mostiček (odskočna) miza; žel. mostiček naprava za prehod vozil na tovorne vagone; prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoča prehod iz enega vagona v drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
motálo -a s (á) teh. naprava, s katero se navija vlečna vrv: električno, ročno motalo;
motalo za viseči oder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
motovílo -a s (í) - 1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo
// priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo - 2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo
// nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo
♦ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
múltivibrátor -ja m (ȗ-ȃ) elektr. naprava za proizvajanje sunkovite, enakomerno se spreminjajoče električne napetosti: proizvajanje visokih tonov z multivibratorji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
muzéjski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na muzej: muzejski uslužbenci / muzejsko poslopje / muzejski predmet predmet, ki se hrani v muzeju; predmet, ki spada v muzej; muzejska zbirka / ekspr. naprava ima samo še muzejsko vrednost zgodovinsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
naftovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za odvajanje, pretakanje nafte: napeljati naftovod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nakladálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj;
nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma
♦ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nakladálnica -e ž (ȃ) prostor ali naprava za nakladanje: zgraditi sušilnico in nakladalnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nakladálnik -a m (ȃ) grad. stroj za nakladanje in prekladanje zemeljskega materiala: bagri, dumperji in nakladalniki
♦ agr. nakladalnik naprava za nakladanje gnoja na vozilo; mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nápa1 -e ž (á) - 1. grad. naprava nad štedilnikom za odvajanje sopare ali prečiščevanje zraka: montirati, postaviti napo; bakrena, jeklena napa / napa s filtrom / kuhinjska napa
- 2. nar. zahodno strehi podoben nadzidek nad odprtim ognjiščem za odvajanje dima: pobeliti, sezidati napo / postaviti lonec na napo polico na napi
// sušiti meso pod napo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
napajálnik -a m (ȃ) posoda, priprava za napajanje živali: napajalnik za krave;
napajalniki in krmilniki
♦ agr. avtomatski napajalnik; metal. napajalnik naprava za dovajanje tekoče kovine v ulitek; žel. napajalnik naprava za dovajanje vode v lokomotivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
napajálnikSSKJ -a m (ȃ) elektr. električna naprava, ki dovaja električno energijo enemu ali več porabnikom, navadno s pretvarjanjem ene oblike električne energije v drugo ali kake druge vrste energije v električno: priključiti napajalnik; vgrajeni napajalnik; zunanji napajalnik; Prvi osebni računalniki so imeli le en ventilator, ki je hladil napajalnik E (↑)napájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
napétosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na napetost: napetostni znaki pri človeku;
napetostno stanje
♦ elektr. napetostni impulz; napetostni stabilizator naprava za doseganje stalnosti napetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
napráva -e ž (ȃ) - 1. predmet, navadno večji, iz več sestavnih delov, ki omogoča, olajšuje, opravlja delo: naprava dobro deluje; namestiti, pregledati, urediti naprave; opremiti objekt s potrebnimi napravami; ravnati z napravo po navodilih; avtomatizirana, komplicirana naprava; električna naprava; deli naprave; izkoriščenost naprave je zadovoljiva / čistilna, drobilna, hladilna, kontrolna, merilna, namakalna naprava; klimatska naprava ki uravnava temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; športne naprave; naprava za črpanje, ogrevanje; letališče ima naprave za nočno letenje
- 2. izdelava, zgraditev: oskrbeti napravo spominske plošče; odločili so se za napravo vodovoda
- 3. zastar. ustanova, institucija: dobrodelne, kulturne naprave
- 4. zastar. oprava, obleka: po napravi je bilo mogoče soditi, da je iz mesta
- 5. zastar. (gospodarsko) poslopje, stavba: naprave pri tej kmetiji so že slabe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
naprávica -e ž (ȃ) manjšalnica od naprava: na razstavi je bilo precej domiselnih napravic;
premer te napravice je le nekaj milimetrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
narédba -e ž (ẹ̑) - 1. star. odredba, odlok, ukaz: izdati naredbo; cerkvene, cesarske naredbe / gozdna naredba zakon o gozdovih
- 2. nar. zahodno naprava, priprava: naredbe za spravljanje sena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
natézen -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na nateg: natezna naprava / natezna deformacija; natezna napetost napetost v trdni snovi pri nategu; natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nèatestírani -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki nima atesta: neatestirani izdelek; neatestirana naprava; Zelo radi se vnamejo adventni venčki, na katerih ljudje pozabijo upihniti sveče, ko odidejo od doma, velikokrat pa zaradi kratkega stika zagorijo tudi novoletne jelke, okrašene z neatestiranimi lučkami E (↑)nè… + (↑)atestírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nèkompatibílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompatibilen; nezdružljivSSKJ, neskladenSSKJ: nekompatibilna naprava; Nadomestili so nekompatibilno staro zakonodajo E (↑)nè… + (↑)kompatibílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nórma -e ž (ọ̑) - 1. nav. mn. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; pravilo, predpis: kršiti, spoštovati norme; v svojih nazorih se je precej odmaknil od uradnih norm; ravnati se po splošno priznanih, ustaljenih normah; norme okolja, skupine / norme političnega delovanja; norme mednarodnih odnosov / družbene, moralne, socialistične norme; pravne, ustavne norme / knjiž.: njegovo ravnanje je zame norma vzor, merilo; s to normo je skušal presojati vse ljudi s tem merilom, kriterijem; kreditiranje je preveč slonelo na administrativnih normah predpisih, določbah; etika nam daje tudi praktične norme navodila, merila
// navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetske norme / določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne, varnostne norme; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi
// izdelek ni po normi; po mednarodnih normah bi morala biti plast asfalta večja / neskladje z uzakonjeno, normirano normo - 2. količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času: norma je nizka; izpolniti, preseči normo; zvišati komu normo / danes imam deset kosov čez normo / uvajati norme v proizvodnjo / delovna norma / dnevna, mesečna norma
// za določeno dejavnost, delovanje predpisana, dovoljena količina, število česa: naprava ima normo 20° C: ko se temperatura zviša, se elektrika izklopi; petinštirideset učencev v razredu je precej nad normo / bakteriološke norme za mleko
● pog. ta razprava predstavlja normo, ki se je je treba držati kakovostno stopnjo; pog. liter vina je zanj dnevna norma liter vina mora dnevno spiti, da je zadovoljen, se počuti dobro
♦ biol. reakcijske norme dedno določene možnosti delovanja in odzivanja organizma na zunanje in notranje dražljaje, vplive; ekon. tehnična norma določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; jur. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč; lingv. norma knjižnega jezika jezikovna sredstva, možnosti, ki se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; šport. doseči, izpolniti normo naprej določen športni rezultat, ki je pogoj za udeležbo na določenem tekmovanju; olimpijska norma; tisk. norma skrajšan naslov knjige, natisnjen pod tekstom na vsaki prvi strani tiskovne pole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
nosílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) navadno z rodilnikom - 1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi: nosilci krste, zastave / tisti dan sem bil nosilec vode / knjiž. na cilju smo nosilcem plačali nosačem
// nosilec štafetne palice - 2. kdor dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja: že v srednji šoli se je seznanil z nosilci naprednih idej / nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci; publ. nosilci boja za socializem borci
// publ. kdor z delovanjem omogoča, povzroča obstoj, pojavljanje česa: boriti se proti nosilcem birokratskih odnosov; delavski razred kot nosilec socialistične družbene ureditve - 3. publ. kar kaj ustvarja, opredeljuje: v njegovih skladbah je melodija glavni nosilec izraza; glas — nosilec pomenskega razlikovanja
- 4. knjiž. kdor dela, da je kdo deležen česa: taki ljudje so nosilci nesreče / ti oblaki so nosilci snega prinašajo sneg
- 5. kdor je (uradno) odgovoren za opravljanje, uresničitev kakega dela, dejavnosti: določiti nosilca načrta, raziskovalne naloge / nosilec javne funkcije / odlična igra nosilca glavne vloge glavnega igralca
- 6. publ. kdor kaj plačuje, poravnava ali dobiva, prejema: nosilec proračunskih sredstev / nosilec vseh dohodkov in izdatkov je podjetje
- 7. kdor ima kaj priznano, dano: nosilec najemninske, stanovanjske pravice / nosilec socialnega zavarovanja / nosilec oblasti, suverenosti je ljudstvo / nosilec reda zaslug za narod z zlato zvezdo
- 8. publ. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost: mleko je nosilec vitamina D / geni so nosilci dednih lastnosti
- 9. publ. kdor ima kaj na sebi, v sebi in more povzročati, da to dobi (še) kdo drug: tudi ptiči so nosilci različnih bolezni / nosilec bacilov bacilonosec
- 10. podolgovat vodoraven gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore: okrepiti, podreti nosilec; stavbe tega arhitekta stoje navadno na stebrih, nosilcih; jekleni, leseni, železobetonski nosilec; prečni, vzdolžni nosilec
- 11. publ. vojna ladja, letalo, naprava za prevoz, prenos in izstreljevanje določenega orožja: nosilec nuklearnega orožja / podvodni in nadvodni nosilci raket
♦ elektr. nosilec daljši predmet za nošenje, držanje izolatorja; nosilec podatkov papir, magnetofonski trak, material, na katerega se zapisujejo, na katerem se ohranjajo določeni podatki v (elektronskem) računalniku; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; fot. nosilec emulzije podlaga, na katero je nanesena emulzija; gled. nosilec kulis priprava, na katero se pritrdijo, obesijo kulise lutkovnega odra; grad. ločni nosilec v obliki loka; mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; palični nosilec sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; lingv. v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; v češčini je nosilec naglasa prvi zlog; polit. nosilec kandidatne liste v nekaterih državah kdor ima pred vsemi drugimi kandidati volilne liste prednost, da postane poslanec določene stranke; strojn. nosilec navadno mirujoč, podolgovat element stroja, naprave, na katerega delujejo sile, zlasti pravokotno; šport. nosilec oranžnega, rumenega pasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
obésa -e ž (ẹ̑) avt. naprava iz vodil in vzmetnih elementov, na katero je pritrjeno kolo: okvare na obesah / posamična obesa ki ni v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
obnêsti se -nêsem se dov., obnésel se obnêsla se (é) navadno s prislovnim določilom pri uporabi, delu pokazati, dokazati zadovoljive lastnosti, značilnosti: nova naprava se je obnesla;
taki stroji se obnesejo tudi v hribovitih krajih / ajda se je dobro obnesla obrodila; poskusna sadna sorta se je dobro obnesla / pog.: premestili so ga, ker se na tem delovnem mestu ni obnesel; kot šofer se je imenitno obnesel // dati rezultat, ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: kolektivno delo se lahko obnese; kupčija se ni obnesla; taka metoda dela se bo gotovo obnesla / publ. naši tekmovalci so se bolje obnesli, kot smo pričakovali so bili boljši, so dosegli boljše rezultate
● letina se je letos obnesla je dobra; mleko se dobro obnese pri zastrupitvah pomaga, je zelo primerno; skušal je govoriti v narečju, pa se mu ni obneslo posrečilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
obračálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obračanje: obračalna naprava, plošča / obračalna postaja
♦ agr. obračalni plug plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
obremeníti -ím dov., obreménil (ī í) - 1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki
- 2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim delom; obremenili so ga še z novo funkcijo / obremeniti organizem z napornim delom
- 3. obtežiti kot z bremenom: povečanje lokalnega prometa bi obremenilo občinski proračun; preteklost lahko obremeni človeka / noče ga obremeniti še s tako skrbjo; s tem dejanjem si je obremenil vest
● ekspr. za praznike si preveč obremenimo želodec preveč jemo, pijemo - 4. obtožiti, obdolžiti: nima namena, da bi ga obremenil; s to izjavo ga je obremenila / sežgal je vse dokumente, ki bi ga lahko obremenili
- 5. teh. narediti, da kaka naprava doseže določeno zmogljivost: obremeniti motor, stroj; ta varovalka se sme obremeniti z največ desetimi amperi / delno, polno obremeniti
♦ fin. obremeniti konto, račun vknjižiti v breme; fiz., teh. obremeniti na nateg; jur. obremeniti posestvo s hipoteko
obremenjèn -êna -o: organizem je pri takem delu zelo obremenjen; obremenjen z delom, funkcijami; obremenjen s predsodki
● biti dedno obremenjen podedovati negativne telesne lastnosti ali negativna duševna nagnjenja; publ. ta cesta je v sezoni zelo obremenjena na njej je velik promet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
obremenjeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. dajati breme, težek predmet na kaj: obremenjevati tovorno dvigalo; nosilnost tal je slaba, zato jih ne smemo obremenjevati s težkimi omarami
- 2. nalagati komu veliko dela, dolžnosti: obremenjevati ženske z gospodinjskimi deli; obremenjevati ljudi z obveznostmi
- 3. obteževati kot z bremenom: odplačevanje dolga obremenjuje podjetje; nesamostojnost je obremenjevala našo preteklost / noče je obremenjevati še s tako skrbjo; obremenjevati si možgane s podatki
- 4. obtoževati, dolžiti: nihče ga ni videl, da bi ga mogel obremenjevati; priznala bo svojo krivdo in ne bo obremenjevala drugih / zlorabe z akti so jih težko obremenjevale
- 5. teh. delati, da kaka naprava dosega določeno zmogljivost: obremenjevati motor, stroj
● publ. ropot obremenjuje sluh slabo vpliva nanj, mu škoduje; knjiž. dramo obremenjuje mnogo literarnega balasta v njej je mnogo literarnega balasta; obremenjevati tekst z nenavadnimi, nedomačimi izrazi delati ga težko razumljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
obróč -a m (ọ̑) - 1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se
- a) stiskajo, povezujejo posode: obroč je počil; izdelati obroč; nabijati obroče na sode; leseni, železni obroči; velik obroč; žalost ji stiska srce kot obroč
- b) obdajajo kolesa: natakniti, pribiti obroč (na kolo)
- c) utrjujejo, krepijo predmeti: dati obroč na ročaj; steber z obroči
- 2. kar je temu podobno: v stropu sta dva velika železna obroča; okrasni obroči / plavalni obroč; obroči pri telovadnih napravah / redko okrog oči ima črne obroče kolobarje
- 3. zunanji del kolesa, v katerega so vpete špice: obroč se zlomi, zvije / kolesni obroč / avtomobil ima že izrabljene obroče platišča
- 4. razvrstitev, razporeditev vojaštva v obliki kroga: partizanske enote so začele ožiti obroč okrog postojanke; prebiti (sovražni) obroč / obkolitveni obroč
// navadno s prilastkom kar kaj obdaja, obkroža: gasilci so naredili obroč okrog gorečih hiš; obroč sovražnikovih postojank okrog mesta - 5. ekspr., s prilastkom kar utesnjuje, teži: obroč, ki ga je ves čas oklepal, je začel popuščati; obroč skrbi mu stiska srce
♦ agr. obroč za bika ki se vtakne biku skozi nosnico ali vanjo in služi za krotenje; anat. medenični obroč del telesnega ogrodja iz križnice in dveh kolčnic; ramenski obroč del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; astr. Saturnov obroč Saturnov kolobar; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč; kem. obroč geometrična oblika medsebojne povezave ogljikovih atomov v molekuli; benzenov obroč; navt. rešilni obroč priprava za reševanje v morju, reki; strojn. batni obroči tesnilni obroči v utorih na obodu bata; teh. centrirni obroč ki omogoča natančno naravnati strojne dele; zgod. obroč srednjeveška mučilna naprava za natezanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
obseválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obsevanje: obsevalna naprava / obsevalna tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odbójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odboj: odbojna naprava, ploskev / odbojna sposobnost / poljud. odbojno steklo svetlobni odbojnik
● knjiž. med njima je bilo odbojno razmerje bila sta si nasprotna
♦ fiz. odbojni kot kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico; odbojna sila sila, ki skuša večati razdaljo med dvema telesoma; grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki varuje vozilo, da ne zdrkne s cestišča; šport. odbojni udarec udarec, pri katerem se žoga odbije; odbojna plošča plošča, od katere se odbija žoga v koš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
oddájati -am nedov. (ȃ) - 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / redko oddajati v najem dajati
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom - 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati
// oddajati mleko zadrugi prodajati - 3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti
- 4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila
// ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo
♦ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
oddájnik -a m (ȃ) - 1. naprava, ki oddaja elektromagnetne valove za posredovanje sporočil na daljavo: oddajnik deluje; nabaviti nov oddajnik; obvestiti koga po oddajniku; sprejemnik in oddajnik / žarg., rad. piratski oddajnik ilegalni oddajnik, nezakoniti oddajnik; radijski oddajnik ki posreduje zvočna sporočila; televizijski oddajnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila
♦ elektr. napajati oddajnik; fiz. moč oddajnika energija, ki jo izseva oddajnik v časovni enoti; ptt telegrafski oddajnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; teleprinterski oddajnik; oddajnik za telefoto; rad. ilegalni ali nezakoniti oddajnik radijski ali televizijski oddajnik, ki ne deluje legalno; motilni oddajnik ki namerno povzroča motnje pri sprejemanju oddaj drugih oddajnikov - 2. knjiž. kar kaj oddaja, razširja: oddajnik svetlobe / publ. odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odjémnik -a m (ẹ̑) elektr., navadno s prilastkom naprava za odvzemanje električnega toka, zvoka: škarjasti odjemnik;
tokovni odjemnik;
odjemnik zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odklópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odklop ali odklapljanje: odklopna naprava, priprava
♦ obrt. odklopno okno enokrilno okno z nasadili na zgornji ali spodnji prečki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odkodírnik -a m (ȋ) teh. naprava za dekodiranje; dekoderSSKJ, dekodirnikSSKJ: Prodajalci zabavne elektronike na policah nimajo ustreznih digitalnih odkodirnikov, potrebnih za sprejem digitalnega signala E iz odkodírati iz (↑)kodírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odlagálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odlaganje: odlagalno mesto / odlagalna miza, naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odlágati -am nedov. (ȃ) - 1. delati, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: delavci so odlagali orodje in se preoblačili / vstopil je, ko je odlagal nahrbtnik / počasi je odlagal plašč slačil
// ekspr. gozdovi odlagajo pisano obleko - 2. delati, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je pred hišo in začel odlagati; odlagati naročeno blago
// delati, da kaj delno pride z vozila, živali: tovor so pred velikimi klanci odlagali; odlagati in dolagati - 3. delati, da kaj pride z določenega mesta drugam: sproti odlagati izdelke; naprava, ki odlaga bale
// z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odlagati pesek za posipanje na določena mesta ob cesti; tukaj ni dovoljeno odlagati smeti / voda odlaga na breg pesek in prod nanaša - 4. s svojim delovanjem prenehavati premikati, nositi dalje: voda odlaga najprej debelejše kamenje in nato še pesek
- 5. prenehavati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: odlagati funkcije; glede na svoje zdravstveno stanje odlaga odborniško mesto
- 6. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi ob določenem času: odlagati obisk, poroko; odlagati študij, knjiž. s študijem
- 7. v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja: samica odlaga jajčeca poleg nakopičene hrane; želve odlagajo jajca v pesek na obali / odlagati ikre
odlagáje: odlagaje plašč, je brundala popevko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odmetálec -lca m (ȃ) naprava za odmetavanje, zlasti snega: Včeraj pozno popoldne je strojnik s snežnim odmetalcem skidal zbiti sneg plazu E (↑)odmétati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: odpraševalni filtri;
odpraševalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odvòd -óda m (ȍ ọ́) - 1. glagolnik od odvajati ali odvesti: odvod dima; odvod sopare v zračnik / odvod denarja v banko
- 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj odvaja: dimni odvodi; napa z odvodom v zračnik
- 3. mat. funkcija, dobljena z odvajanjem: računati integrale in odvode / navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odzívnik -a m (ȋ) ptt, navadno v zvezi avtomatski (telefonski) odzivnik naprava, ki se priključi na telefonski aparat, da avtomatsko odgovori na telefonski klic in sprejme sporočilo za naslovnika: priključiti avtomatski telefonski odzivnik // naprava, ki ob telefonskem klicu avtomatsko posreduje posneto sporočilo: avtomatski telefonski odzivnik pove, koliko je ura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
odzračeválnik -a m (ȃ) naprava, ki omogoča odstranjevanje, izpuščanje zraka iz česa: avtomatski odzračevalnik; odzračevalnik cevovodov; odzračevalnik za gorivo; Najprej bodo odpravili občasne in za prebivalce zelo moteče emisije ob uhajanju prahu skozi odzračevalnik, nato pa zamenjali še filtrirni del naprave E (↑)odzračeváti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ográja -e ž (ā) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta;
preplezati, preskočiti ograjo;
sedeti na ograji;
dvoriščna, vrtna ograja;
kamnita, lesena, žična ograja;
ograja iz bodeče žice / ograja okrog posajenega drevesca / ekspr. oblaki zadevajo ob ograjo gorovij; pren., ekspr. podrli so ograje, ki so jih ločile // naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem: narediti stopnicam ograjo; skloniti se čez ograjo; betonska, jeklena, kovana ograja; ograja krova; držaj ograje / ograja pri otroški posteljici / balkonska ograja; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg
● redko puščati živino čez noč v ograji ogradi
♦ grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki označuje njen rob in ima varovalni namen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ogreválnik -a m (ȃ) - 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: od ogrevalnika se širi prijetna toplota; avtomobilski ogrevalnik; plinski ogrevalnik; ogrevalnik za krožnike
- 2. knjiž. termofor: posteljo je pogrel z ogrevalnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ogrévanje -a s (ẹ́) glagolnik od ogrevati: ogrevanje prostorov;
ogrevanje s toplim zrakom;
naprava za ogrevanje / ogrevanje zraka / centralno, etažno ogrevanje; električno, plinsko ogrevanje; ogrevanje na premog / vaje za ogrevanje
● pog. vključiti ogrevanje naprave, priprave za ogrevanje
♦ psih. začetno naraščanje delovne učinkovitosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ogréven -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ogrevanje: ogrevna naprava / ogrevna površina / ogrevni čas
♦ elektr. ogrevni tok tok za gretje katode elektronke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ogródnik -a m (ọ̑) agr. naprava, na katero se lahko pritrdi različno orodje za obdelavo zemlje, sajenje: ogrodnik in kosilnica / ogrodnik za krompir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
óhmski tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ohránjati -am nedov. (á) - 1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohranjati knjige nepoškodovane
- 2. delati, da kaj ne preneha biti, obstajati: ohranjati prijateljstvo; ohranjati v družini domače razpoloženje / naprava ohranja čist zrak
- 3. delati, da kaj ostane nespremenjeno: ohranjati prvotni vrstni red
// z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo delati, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohranjati koga pri zavesti / delo ga ohranja krepkega
// z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: znal je ohranjati eleganco / ohranjati videz sreče
● knjiž. tudi v tujini ji je ohranjal zvestobo ji je bil zvest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ojačeválen -lna -o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi
♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ojačeválnik -a m (ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
okrétnica -e ž (ẹ̑) žel. naprava za obračanje železniških vozil: zapeljati lokomotivo na okretnico;
okretnice in prenosnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
óljen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slika
♦ agr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
omára -e ž (ȃ) večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro;
spraviti obleko, perilo v omaro;
omara iz orehovega lesa;
ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
omárica -e ž (ȃ) manjšalnica od omara:- a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč
- b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavb
● knjiž. glasbena omarica glasbeni avtomat
♦ agr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
omejevánje -a s (ȃ) glagolnik od omejevati: naprava za omejevanje hitrosti dvigala / predlogi za omejevanje investicij / kritizirati omejevanje zgodovine na Evropo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
omréžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z omrežjem: omrežna kartica naprava, ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; Omrežna povezava je v najzmogljivejših napravah zabavne elektronike že nekaj povsem vsakdanjega E ↑omréžiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
onemogóčati -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da kaj ni mogoče: onemogočati komu delo, stike z ljudmi / posebna naprava onemogoča premikanje v levo preprečuje // publ. delati, povzročati, da kdo ne more opravljati določene dejavnosti: onemogočati nasprotne igralce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
opazoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opazovanje: opazovalna doba;
opazovalna lina / opazovalna naprava; opazovalno letalo / opazovalni oddelek; opremiti opazovalno postajo; opazovalna točka / opazovalna služba / opazovalni dar
♦ navt. (opazovalni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
oplèn -éna m (ȅ ẹ́) agr. premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice: zaradi prevelike teže se je oplen prelomil
♦ žel. naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
opozorílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se opozarja na kaj: opozorilni klic, napis;
opozorilni znak;
opozorilna naprava;
opozorilna tabla
♦ strojn. opozorilna lučka, žarnica lučka, žarnica, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
óptičniSSKJ -a -o prid. (ọ́) óptični brálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični čitalnik, skener (1): Predlogo faksa ali kopije moramo vstaviti v optični bralnik in pognati program, s katerim jo potem optično preberemo
óptični čitálnik -ega -a m (ọ́, ȃ)
naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, skener (1): V napravo, ki združuje tiskalnik, fotokopirni stroj, optični čitalnik in telefaks, lahko vgradite brezžično mrežno kartico
óptični dísk -ega -a m (ọ́, ȋ)
okrogla, tanka plastična plošča s kovino v sredini, manjša od gramofonske, na katero so digitalno zapisani glasba, videoposnetki ali drugi podatki, ki se preberejo z laserskim žarkom; laserska plošča: Stroški shranjevanja podatkov na papirju za več kakor 75-krat presegajo stroške shranjevanja na optičnem disku
óptični kábel -ega -bla m (ọ́, á)
kabel iz optičnih vlaken: polagati optične kable; širokopasovni optični kabel; prenos podatkov po optičnih kablih; Najhitreje se internet pretaka po optičnih vlaknih in prav letos so začeli največji ponudniki internetnega dostopa v večjih slovenskih mestih s polno paro napeljevati optične kable
óptično vlákno -ega -a s (ọ́, á)
tanko upogljivo stekleno vlakno, ki se uporablja za prenos svetlobnega signala: Po optičnih vlaknih se podatki prenašajo s pomočjo svetlobe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
organizátorSSKJ -ja m (ȃ) računalniška naprava, program v obliki koledarja za vpisovanje beležk, obveznosti, naslovov, telefonskih številk: Kot osebni organizator se telefon kar obnese, omogoča shranjevanje zabeležk (besedil in skic), ki jih lahko nato celo faksirate E ← nem. Organisator iz (↑)organizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
osíšče2 -a s (í) - 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa
- 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa
♦ žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ovíra -e ž (ȋ) - 1. predmet, naprava, ki otežuje ali preprečuje gibanje, premikanje: skala, ki je padla s pobočja na cesto, je bila voznikom ovira; odstranjevati, postavljati ovire; naravne, umetne ovire; prenosna ovira; ovira iz betona
// v zvezi žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico: na cestah so postavili žične ovire / taborišče je obdajala žična ovira ograja - 2. kar povzroča, da se kako delo težje, počasneje opravlja: biti ovira komu; delati, premagati, premostiti ovire; naleteti, zadeti na ovire; hude, velike ovire; moralne, objektivne, subjektivne ovire; ekspr. kljub vsem oviram je uspel / palica mu je bila pri hoji navzdol v oviro v napoto
// publ. tehnične ovire manj pomembne nevšečnosti, težave
♦ jur. dilatorne ovire ki povzročajo časovno odložitev česa; šport. tek z ovirami tek s preskakovanjem za to postavljenih ovir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ovlaževánje -a s (ȃ) glagolnik od ovlaževati: tako ovlaževanje zraka za te rastline ne zadošča;
naprava za ovlaževanje prostorov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ozemljítev -tve ž (ȋ) elektr. - 1. zveza prevodnega dela električne naprave z zemljo: pravilna ozemljitev televizijske antene, strelovoda; naprava brez ozemljitve / opraviti ozemljitev radijskega sprejemnika
- 2. ozemljitvena naprava: izključiti, poškodovati ozemljitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ozemljítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ozemljitev: ozemljitvena dela / ozemljitvena naprava naprava, ki povezuje prevodni del električne naprave z zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
padálo -a s (á) naprava iz tkanine za zmanjšanje hitrosti zlasti pri skakanju, spuščanju iz letala: padalo se odpre;
pripeti si, zložiti padalo;
skočiti, spustiti se s padalom;
vrvi padala
♦ aer. hrbtno, prsno padalo ki se zloženo nosi na hrbtu, prsih; padalo z avtomatičnim odpiranjem; kupola padala zgornji del padala iz tkanine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pájkelj -na in -klja [kəl] m (á) nar. stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu; vejalnik: na podu je ropotal pajkelj // priprava za odstranjevanje otrobov iz moke; tresilnik: pogledal je v pajkelj, kakšna je moka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pálčen -čna -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na palec: palčna stran roke / palčna obveza; pozimi nosi palčne rokavice rokavice z enim prstom // 6-palčna plošča
♦ anat. palčna grča; obrt. palčno kolo nekdaj leseno kolo s paličastimi zobmi na obodu, nameščenimi v smeri osi kolesa; zgod. palčni vijaki mučilna naprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pámetniSSKJ -a -o prid. (á) ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámetpámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
panoráma -e ž (ȃ) - 1. pokrajina, ki se vidi z določenega, navadno višjega mesta: občudovati panoramo; s terase je lep pogled na panoramo / gorska panorama; panorama mesta; pren. Vojna in mir, ta velika zgodovinska panorama
● knjiž. z gradu je najlepša panorama razgled
// um. slika, na kateri je upodobljena taka pokrajina: v jedilnici visijo panorame; panorama Kopra iz 18. stoletja; slikar panoram - 2. publ., z rodilnikom velika količina, množina: panorama problemov
// pregled: podati široko panoramo meščanske družbe; panorama sodobne jugoslovanske lirike; letošnja razstava je pomembna mednarodna panorama učbenikov - 3. nekdaj naprava, ki omogoča (plastično) gledanje slik, fotografij: bioskop in panorama / vstopnica za panoramo
// poslopje, prostor s to napravo: počakati koga pred panoramo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
páren1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve
♦ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
párna -e ž (ȃ) nar. - 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno
- 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
parovòd -óda m (ȍ ọ́) teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare: zgraditi parovod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pecljálnik -a m (ȃ) naprava za trganje jagod s pecljevine, navadno pri grozdju: Prostor je opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, z modernim pecljalnikom, ki ločuje peclje od grozdnih jagod in te prečrpa v pnevmatsko stiskalnico E (↑)pecljáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
péč1 -í ž (ẹ̑) - 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč
- 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč
// notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč - 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč
- 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči
- 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč
● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž
♦ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pečíca -e ž (í) - 1. manjšalnica od peč: v sobi ima pečico; greti se pri pečici; lončena, železna pečica / električna, plinska pečica
- 2. prostor z vratci za pečenje, zlasti kot del štedilnika: odpreti, zapreti pečico; ogreti pečico; peči v pečici / pečica električnega, plinskega štedilnika
- 3. redko manjša prenosna naprava za kuhanje; kuhalnik: skuhati kavo na električni pečici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
perforíren -rna -o prid. (ȋ) knjiž. luknjalen: perforirna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
péskanje -a s (ẹ̑) glagolnik od peskati: peskanje cest, travnikov / peskanje kislih zemljišč / peskanje stekla, ulitkov; čistiti s peskanjem / naprava za peskanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
peskolòv -óva m (ȍ ọ̄) grad. naprava, ki preprečuje odtekanje peska, listja v kanalizacijo: voda teče skozi peskolov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pirométer -tra m (ẹ̄) teh. naprava za merjenje visokih temperatur teles na osnovi svetlobe, ki jo sevajo: meriti s pirometrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pítnik -a m (ȋ) samopostrežna naprava s pitno vodo, ki je vedno na voljo: Postavili bodo igrala z varnostno gumirano talno podlago, okoli igrišč ograjo, uredili pešpoti, postavili pitnik, nekaj klopi in jamo za skok v daljino E (↑)píti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
planetárij -a m (á) - 1. naprava za prikazovanje zvezdnega neba in gibanja planetov in lune, kakor se vidijo z zemlje: namestiti, postaviti planetarij
// prostor ali stavba, kjer je nameščena ta naprava: ekskurzija v planetarij - 2. model planetnega sistema z mehanizmom, ki prikazuje njegovo zgradbo in gibanja v njem: v kabinetu je imela šola tudi planetarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
player -ja cit. [plêjer] in plêjer -ja m (é) 1. elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; predvajalnik: Player ima na kartici tudi vhod za digitalno povezavo z enotami CD-ROM | Vsak heker lahko skopira plošče na medmrežje, s čimer so zastonj na voljo vsakomur, ki ima računalnik, modem in plejer 2. člov. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: Ko si tako javno izpostavljen, si stalno v nekakšnem medijskem sunku, si igralec, player, stalno na odru | Vem, da vi niste ključni pri tej zadevi, da ste le orodje v rokah veliko pomembnejših igralcev, plejerjev, bi rekli ta mladi E ← agl. player iz play 'igrati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
plinovòd -óda m (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina: položiti, speljati plinovod;
naftovod in plinovod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
plínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin:- a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa
- b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami
♦ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pljúča pljúč s mn. (ú ȗ) parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje: imeti zdrava pljuča;
preiskovati pljuča;
človeška, živalska pljuča;
rentgenski posnetek pljuč / vnetje pljuč; rak na pljučih / kupiti goveja, telečja pljuča / dušena pljuča; pren., ekspr. gozdovi so pljuča pokrajine
● ekspr. na dirki je izhropel pljuča s hropenjem izčrpal; ekspr. zavpil je na vsa pljuča zelo; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden
♦ med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; vitalna kapaciteta pljuč; osluškovanje pljuč; kaverna v pljučih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
plúg in plùg plúga m (ȗ; ȕ ú) - 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju
- 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom
- 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje
- 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug
♦ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pòdcentrála -e ž (ȍ-ȃ) ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega področja: urediti centralo in dve podcentrali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
podpíh -a m (ȋ) strojn. naprava za močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: namestiti nov podpih // močnejše dovajanje zraka h gorivu s spodnje strani rešetke: zmanjšati podpih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pogòn -ôna m (ȍ ó) - 1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket
- 2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj na nožni pogon; vozilo na bencinski, motorni pogon, z bencinskim, motornim pogonom / vozilo brez lastnega pogona
// naprava, mehanizem, ki prenaša energijo od enega dela stroja na drugega: montirati pogon na zadnja kolesa - 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek premikanja, delovanja: spraviti motor, stroj v pogon / mlatilnica je že v pogonu / publ. naša prva jedrska elektrarna bo šla kmalu v pogon bo začela obratovati, delati
- 4. publ. obrat, oddelek: tovarna ima pet pogonov
- 5. knjiž. zagon, polet: misel na dom mu je dajala moči in pogona / užaljenost je bila zadnji pogon za to dejanje spodbuda
- 6. knjiž. iskanje, zasledovanje koga z namenom odvzeti mu svobodo: organizirati pogon za ubežniki / okupator je začel pogon na partizane hajko
// antisemitski pogoni množična preganjanja, uničevaja - 7. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca: udeležiti se pogona; pogon na divje prašiče, zajce
● redko pogon za denarjem gonja; publ. razstava potrjuje kiparjev pogon naprej njegov razvoj, napredek
♦ fot. naprava, mehanizem, ki omogoča premik filma v filmski kameri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pogónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogon:- a) pogonska energija, sila / pogonsko gorivo, sredstvo / pogonski mehanizem; pogonska naprava / pogonski jermen jermen, ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico; pogonska raketa raketa, ki poganja vesoljsko vozilo zunaj gostejših plasti ozračja; pogonsko vozilo vozilo s pogonskim motorjem
- b) publ. po njegovem je to pogonska sila človeškega napredka
- c) pogonski inženir obratni inženir
♦ mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; strojn. pogonski motor, stroj motor, stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo; teh. pogonska celica celica v vesoljskem vozilu, ki pridobiva elektriko za delovanje merilnih naprav, radijskih zvez; pogonsko drogovje drogovi pri lokomotivi, ki prenašajo pogonsko silo z bata na kolesne dvojice; pogonska kolesa kolesa, ki ženejo vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pogrezálo -a s (á) gled. naprava, ki omogoča odpiranje in pogrezanje dela odrskih tal: montirati, spustiti pogrezalo;
pogrezalo v pododrju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pogrézen -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na pogrezanje: pogrezna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pólavtomát -a [ou̯] m (ọ̑-ȃ) tehnična naprava, stroj, ki opravlja določene, bistvene faze dela brez človekovega sodelovanja: polavtomat za struženje lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
poligráfSSKJ -a m (ȃ) naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
políranje -a s (ȋ) glagolnik od polirati: poliranje lesa;
naprava za poliranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
polnílnik -a [ou̯] m (ȋ) teh. stroj za polnjenje: polnilnik je pokvarjen;
mešalnik in polnilnik
♦ elektr. naprava, ki proizvaja električno energijo v taki obliki ali jo pretvarja v tako obliko, da se z njo lahko polni akumulator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pomnílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomnjenje: pomnilna sposobnost
♦ elektr. pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; pomnilna naprava pomnilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pomnílniškiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pomnílniška kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih: izmenljive pomnilniške kartice; bralnik pomnilniške kartice; velikost pomnilniških kartic; Digitalni fotoaparati za shranjevanje slik večinoma uporabljajo pomnilniške kartice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ponêsti -nêsem dov., ponésel ponêsla; ponesèn tudi ponešèn (é) nav. ekspr. - 1. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: raketa je ponesla satelit v vesolje / ladja jih je ponesla čez morje / knjiž.: ponesti roko pred obraz dati; ponesti si robec pred usta / ponesti venec na grob odnesti; knjiž. ponesi pismo na pošto nesi; pren. v Ameriko bo ponesel lep spomin na domače kraje
- 2. navadno v zvezi z ime, slava razširiti, razglasiti: taki ljudje so ponesli ime Jugoslavije po svetu; naši košarkarji so ponesli slavo jugoslovanskega športa v svet
- 3. povzročiti občutek obstajanja, nahajanja tam, kot izraža določilo: ta melodija ga vselej ponese v pomladno jutro na morju; spomini so ga ponesli v domači kraj
● ekspr. šel bom, kamor me noge ponesejo brez naprej določenega cilja; nar. gorenjsko nikogar nima, da bi ji ponesel jerbas pomagal nesti; evfem. kmalu me ponesejo na pokopališče kmalu bom umrl
ponêsti se zastar. - 1. biti ponosen: ponese se s svojo zmago / pošten fant je, se je ponesla mati ponosno rekla, povedala
- 2. obnesti se: naprava se dobro ponese / kako se je ponesel kako je delal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pônev tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) - 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode
- 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico
♦ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ponikálnica -e ž (ȃ) - 1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu
// reka ponikalnica - 2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti; ponikovalnica: speljati vodo v ponikalnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ponikoválnica -e ž (ȃ) - 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico
- 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pontón -a m (ọ̑) - 1. voj. štirioglato koritasto plovilo za prevažanje ljudi ali tovora čez reke: vojaki so zaplenili dva pontona z orožjem; prepeljati tovor s pontonom
// tako plovilo kot podpora za pontonski most: na pontone so položili deske in zgradili most - 2. navt. naprava za dviganje potopljenih ladij: ponton se je zasidral na kraju, kjer je bila potopljena ladja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
populacíjskiSSKJ -a -o in populácijski -a -o prid. (ȋ; á) populacíjska enôta -e -e in populácijska -e ž (ȋ, ó; á)
enota ali količina odpadne vode, ki jo onesnaži en prebivalec na dan: Čistilna naprava, katere vrednost je 3,2 milijona evrov, bo imela zmogljivost 14 tisoč populacijskih enot, kar pomeni, da je prilagojena tudi turističnim vrhuncem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
porábnik -a m (ȃ) - 1. kdor kaj porablja: napeljati vodo do porabnikov; dobra preskrba porabnikov z mlekom, poljedelskimi pridelki
// publ. uporabnik: porabnikov knjig ni veliko - 2. elektr. naprava, ki za svoje delovanje potrebuje električno energijo: priključiti nekaj novih porabnikov; hladilnik, štedilnik in drugi porabniki
● žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
posipálnik -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti posipalnik s sladkorjem
♦ teh. naprava za posipanje ceste s peskom, soljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pospeševálnik -a m (ȃ) - 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor: pritisniti na pospeševalnik
- 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov: graditi, priključiti pospeševalnik / linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
posredoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili;
posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog
♦ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
postája -e ž (ȃ) - 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice
// v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje
// kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja - 2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja
// pog. krajši postanek: delal je postaje - 3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije
- a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet
- b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi
// kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene
- 4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika
// vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij - 5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe
// čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
póšta -e ž (ọ̑) - 1. podjetje, ki opravlja prenos, posredovanje pisanih sporočil, paketov, denarnih nakazil: pošta je v sosednji stavbi; pošta posluje do devetih; označba pošte na žigu / carinska pošta / pošto Razdrto so priključili pošti Hruševje / poslati po pošti
// poslopje, prostori tega podjetja: nesti, oddati pismo na pošto; srečala sta se na pošti / paketni oddelek na pošti - 2. kar se pošlje, prejme po pošti: prišla je pošta; dobiva veliko pošte; odposlati, odpraviti, raznesti pošto; odpreti, prebrati, pregledati pošto / vso pošto naslavlja na očeta; ali je kaj pošte zame; že dolgo ni dobil pošte od domačih / diplomatska pošta ki je carina ne pregleduje; jutranja, večerna pošta; poslati pismo z letalsko pošto; uradna pošta
// pog. sporočilo: pošto imam zate; prenašal je pošto partizanom / prejeli smo pošto, da je tam sneg / dati, poslati pošto po kom sporočiti
● ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; odgovoriti z obratno pošto s prvo pošto, s katero se lahko odgovor odpošlje pošiljatelju; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; potovati s pošto nekdaj s poštno kočijo; kurirčkova pošta prireditev, pri kateri se prenašajo čestitke pionirjev Slovenije Titu za rojstni dan
♦ ptt avtomobilska pošta ki posluje v avtomobilu; cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; naslovna pošta ki odda pošiljko določenemu prejemniku; potujoča pošta ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu; sprejemna pošta; voj. vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
potísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na potiskanje: potisna naprava / potisna ročica
♦ teh. potisna sila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
potiskáč -a m (á) - 1. kdor potiska, rine: potiskači vozičkov
- 2. navt. vodno vozilo za potiskanje ladij, plovil: po reki so pripluli konvoji s potiskači / hidravlični potiskač naprava za splavljanje ladij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
potísniti -em dov. (í ȋ) - 1. s prislovnim določilom s sunkom spraviti
- a) na drugo mesto, v drug položaj: potisniti ročico stroja na desno; potisnil jo je na stol; potisnila je lase pod ruto; potisniti zapah v odprtino; potisniti naprej, navzgor; klobuk si je potisnil na čelo / potisniti ustnice naprej
- b) z določenega mesta, položaja: sila, ki potisne lavo iz ognjenika; potisniti knjigo od sebe odriniti
- c) kam sploh: potisniti čoln v morje; potisniti mizo k zidu; potisnila mu je blazino pod glavo; potisniti naboj v cev; potisniti koga v sobo; skrivaj mu je nekaj potisnila v roko dala
- 2. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: potisniti avtomobil; potisniti gugalnico; potisniti voz v klanec / naprava, ki potisne letalo
- 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj: jezikovno, narodnostno mejo so hoteli potisniti čimbolj proti jugu / potisniti sovražno vojsko čez mejo
- 4. nav. ekspr., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potisnili so ga v rezervo; drugi so ga potisnili v to zadevo / razmere so ga potisnile v osamljenost / blokada je potisnila državo v izoliranost
● ekspr. potisniti komu nož med rebra zabosti ga z nožem; knjiž. tako zatiranje je potisnilo ljudstvu orožje v roke povzročilo, da se je uprlo, začelo bojevati; ekspr. ta skupina je potisnila generala na čelo stranke mu omogočila prvo, vodilno mesto v stranki; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; ekspr. potisniti kaj v pozabo pozabiti; ekspr. vsi bi me radi potisnili v zakon bi radi, da bi se poročil(a)
potísnjen -a -o: imajo v stransko ulico potisnjen vrt; klobuke so imeli potisnjene globoko na oči; v teh sonetih je erotika potisnjena v ozadje
● ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot, vstran tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
povečálen -lna -o prid. (ȃ) redko povečevalen: povečalna naprava / gledati skozi povečalno steklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
povečeválen -lna -o prid. (ȃ) ki poveča, povečuje: povečevalna naprava / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pražílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) - 1. delavec, ki praži: pražilec kave
♦ metal. pražilci rude - 2. naprava za praženje; pražilnik: pražilec za kavo / pražilec za kruh opekač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pražílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pražílnik -a m (ȋ) naprava za praženje: pražilnik za kavo / pražilnik za kruh opekač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prečrpoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prečrpavanje: prečrpovalna naprava / prečrpovalna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
predál -a m (ȃ) - 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal; vzeti iz predala; zložiti v predal; iskati po predalu; globok, skriven predal; spodnji predal v predalniku; pisalna miza s predali / ročaji za predale
// prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca - 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči
- 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami; napadi v predalih dnevnikov
● publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo
♦ bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prèdojačeválnik -a m (ȅ-ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje zelo šibkega signala, da ga je mogoče okrepiti, povečati v ojačevalniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
predvajálnik -a m (ȃ) elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; player (1): digitalni predvajalnik; prenosni predvajalnik; predvajalnik datotek; predvajalnik filmov; V paketu je priložen tudi pašček, s katerim si predvajalnik pritrdimo na nadlahet, tako da nas pri teku ne ovira E (↑)predvájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pregibálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pregibanje: pregibalna sposobnost udov / pregibalna mišica / pregibalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pregledoválnik -a m (ȃ) 1. računalniški program, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak: slovnični pregledovalnik; pregledovalnik in urejevalnik; Pregledovalnik je namenjen vsem, ki pišejo kakršno koli besedilo, za katero se pričakuje slovnična pravilnost 2. računalniški program za prikazovanje podatkov uporabniku: spletni pregledovalnik; pregledovalnik datotek; pregledovalnik slik; Priložen je tudi pregledovalnik slikovnega gradiva, ki omogoča razvrščanje slik v različne albume in tiskanje v ustrezni velikosti 3. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; skener (2): telesni pregledovalnik; Sproščenost ob prihodu v hotele in odhodu iz njih je bila osupljiva, prav tako odsotnost detektorjev kovine in rentgenskih pregledovalnikov prtljage E (↑)pregledováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pregráda -e ž (ȃ) - 1. naprava za ločevanje
- a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor
// korito s pregrado - b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama
// navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode
- 2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja
- 3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov - 4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme
♦ grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pregrája -e ž (ȃ) - 1. naprava za ločevanje
- a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen
- b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo
// redko ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo
- 2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo
// naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku - 3. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prehóden -dna -o prid. (ọ̄; lingv. ọ̑) - 1. namenjen za prehod: veža je prehoden prostor; Slovenija je prehodno ozemlje s severa na jug / to je prehodni hodnik za na dvorišče; stanovati v prehodni sobi
// kjer je prehod: prehodne točke na meji - 2. ki je med koncem česa in začetkom česa drugega: književnost prehodnega časa; socializem je prehodna faza med kapitalizmom in komunizmom; to je prehodno obdobje med vojno in mirom / njegov roman je najbolj pomembno prehodno delo literature med 18. in 19. stoletjem / zdaj je vse še v prehodnem stanju
// ki je za čas med dvema obdobjema: to so prehodne določbe / kupil si je nov prehodni plašč - 3. ki se ne mudi, ne ostane kje dalj časa: v hotelu je bilo poleg stalnih gostov tudi nekaj prehodnih
- 4. ki traja malo časa: nastopila bo le prehodna ohladitev; za jutri so vremenoslovci napovedali prehodne padavine; to so samo prehodne težave; dobil je prehodno zaposlitev / publ. ta odlok je prehodnega značaja
♦ elektr. prehodni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; gozd. prehodna doba čas, v katerem preide drevo glede na prirastek lesa iz enega debelinskega razreda v drugega; lingv. prehodni glagol glagol s predmetom; lov. prehodna divjad divjad, ki ne živi stalno v istem lovišču; ped. prehodni mladinski dom dom za moteno mladino, ki ima tu začasno oskrbo in kjer jo ustrezno usmerjajo; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; tur. prehodni turizem turizem, ki se ukvarja s prehodnimi gosti; žel. prehodni mostiček naprava, ki pri vlaku omogoči prehod iz enega vagona v drugega; prehodna postaja zadnja postaja na progi, kjer ta prehaja z enega upravnega področja kake železniške uprave na področje druge železniške uprave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prehódnica -e ž (ọ̑) star. dovolilnica za prehod meje: ni mogel čez mejo, ker ni imel prehodnice / napisati prehodnico
♦ geom. ploskev, vrinjena med dve ločeni ploskvi tako, da tvori neprekinjen in neoviran prehod z ene ploskve na drugo; grad. del cestišča, železniške proge, ki omogoča boljši prehod krožnega loka v ravni del cestišča, železniške proge; žel. naprava, ki pri vlaku omogoča prehod iz enega vagona v drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
preizkuševálen tudi preskuševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preizkušanje: preizkuševalna naprava / preizkuševalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkuševalno reakcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
preizkuševálnik tudi preskuševálnik -a m (ȃ) naprava za preizkušanje: hidravlični preizkuševalnik
♦ elektr. preizkuševalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prekladálec -lca [u̯c] m (ȃ) - 1. delavec, ki preklada: prekladalec v pristanišču
- 2. teh. naprava za prekladanje materiala, tovora: prekladalec se je pokvaril / rotacijski prekladalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prekladálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekladanje: prekladalni stroški;
prekladalna dela / prekladalna mehanizacija / prekladalna postaja
♦ teh. prekladalni most naprava za prekladanje materiala, tovora v določeni smeri, zlasti v pristaniščih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
preklópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preklop: preklopna naprava / preklopne funkcije računalnika
♦ elektr. preklopno stikalo priprava za preklapljanje električnih tokokrogov; preklopno vezje električno vezje v funkciji preklopnega stikala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prekúcen -cna -o prid. (ȗ) teh. ki se da nagniti: prekucna naprava / prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prenašálo -a s (á) teh. naprava ali priprava za prenašanje bremen: dvigala in prenašala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prenôsnica -e ž (ȏ) žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prenôsnik -a m (ȏ) teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik
♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prestrezálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prestrezanje: prestrezalna naprava
♦ voj. prestrezalno letalo lovsko letalo za prestrezanje (sovražnikovih) letal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prestrézanje -a s (ẹ́) glagolnik od prestrezati: prestrezanje krvi;
naprava za prestrezanje plina / prestrezanje zvočnih signalov / prestrezanje sovražnikovih letal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pretakálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pretikálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. preklopen: pretikalna naprava
- 2. knjiž. prestaven1: pretikalna ročica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pretikálnik -a m (ȃ) - 1. ptt ročna posredovalna naprava za telegrafske in telefonske zveze: zamenjati pretikalnik z avtomatsko napravo
- 2. elektr. preklopnik: pretikalnik se je pokvaril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pretikálo -a s (á) - 1. elektr. preklopnik: naprava ima več pretikal / čepovno pretikalo ki se preklaplja s čepi
- 2. knjiž. prestavna ročica: pretikalo pri avtomobilu se je pokvarilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pretóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode
♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pretvárjati -am nedov. (á) delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki: ta naprava pretvarja vodno energijo v električno;
pretvarjati višje merske enote v nižje // zastar. spreminjati: rudnik mu pretvarja dneve v noč; samovoljno kaj pretvarjatipretvárjati se kazati se drugačnega, kot biti v resnici: mislili so, da se spet pretvarja; zna se dobro pretvarjati / pretvarjali so se, da mu verjamejo
pretvarjajóč -a -e: obdelujoč in pretvarjajoč mrtvo snov, ustvarjajo ljudje materialno kulturo; ne mara pretvarjajočih se ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pretvórnik -a m (ọ̑) naprava iz sprejemnika in oddajnika, ki omogoča sprejem radijskega, televizijskega programa na področju, ki ga matični oddajnik ne zajema: postaviti, priključiti pretvornik / televizijski pretvornik // teh. naprava, ki spreminja eno veličino v drugo ali eno vrsto veličin v drugo: pretvornik sončne energije
♦ elektr. fazni pretvornik; frekvenčni pretvornik; mat. pretvornik število, s katerim se spreminja ena merska enota v drugo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prevetroválen -lna -o prid. (ȃ) prezračevalen: prevetrovalna odprtina / prevetrovalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pŕha -e ž (ŕ) - 1. priprava za umivanje pod razpršenim tokom vode: prha se je pokvarila; odpreti prho; v kopališču je pet prh; kopalnica s prho / ročna prha
// razpršen tok vode iz te priprave: z užitkom se je nastavil prhi; vroča prha; te besede so delovale nanj kot mrzla prha / vsak večer gre pod prho; stopiti pod hladno prho; pren., knjiž. prha zvokov
// razpršen tok tekočine sploh: curek in prha / prha slapa je segala celo do njega
♦ teh. naprava za čiščenje surovine, polizdelkov, končnih izdelkov - 2. glagolnik od prhati: biti navajen na prho / po prhi se je hitro oblekel
- 3. ekspr. razočaranje, neprijetno presenečenje: to je bila huda prha zanj; prijatelji kluba so ob tekmi doživeli hladno prho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prikazoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prikazuje: prikazovalne metode
♦ elektr. prikazovalna naprava naprava, ki na zaslonu prikazuje določene podatke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prikazoválnik -a m (ȃ) elektr. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil: prebrati, videti na prikazovalniku / prikazovalnik reklam, temperature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prikljúček -čka m (ȗ) - 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
- 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
// priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
// priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi - 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
// kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka - 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
● publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
♦ elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prikljúčen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na priključitev: priključna naprava / priključno mesto / priključni kabel; priključna cesta cesta, ki povezuje drugo cesto z glavno cesto; priključna vrvica kabel, s katerim se električni aparat, stroj poveže z električnim omrežjem; priključno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora
♦ agr. priključni plug; priključna kosilnica; elektr. priključna doza; priključna moč moč, ki jo porabnik odvzema iz omrežja po označenih obratovalnih pogojih; priključna omarica omarica s priključki za odvzem električne energije iz omrežja; obrt. priključna petlja petlja, ki se naredi zaradi širjenja pletenine, vzorca; strojn. priključna gred
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
priklópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na priklop ali priklapljanje: priklopna naprava, priprava / priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti; priklopno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora
♦ agr. priklopni plug
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prilagodljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki se da prilagoditi: najrazličnejšim zahtevam prilagodljiva naprava; prilagodljivo pohištvo
- 2. ki se lahko prilagodi: prilagodljiv organizem / prilagodljiv otrok; mladi ljudje so bolj prilagodljivi kot starejši / družbeno prilagodljiv
- 3. nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi: prilagodljivo malomeščanstvo / prilagodljiva politika nenačelna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
princíp -a m (ȋ) - 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo
// princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu
// kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip - 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti
♦ filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok - 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete
- 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej
● ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pristánek -nka m (ȃ) - 1. prihod s plutjem do kopnega, obale in ustavitev: pristanek ladje v pristanišču; priprave za pristanek
- 2. prihod z letenjem na zemljo, tla in ustavitev: pristanek letala; čakati na dovoljenje za pristanek; vzlet in pristanek / pristanek vesoljske ladje na luni
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje
♦ aer. prisilni pristanek pristanek letala zaradi okvare, vremenskih razmer, ki ni predviden v načrtu poleta - 3. publ. privolitev, soglasje: dati svoj pristanek; za to je potreben avtorjev pristanek; poročila se je brez očetovega pristanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
profíl -a m (ȋ) - 1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom
- 2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu
- 3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil
// prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil - 4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili
- 5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja
● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje
♦ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prográm -a m (ȃ) - 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
- 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa - 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
- 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
// elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program - 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
♦ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
programátor -ja m (ȃ) - 1. elektr. naprava, ki omogoča uresničitev, izvedbo določenega programa: programator se je pokvaril; elektronski programator; programator pri pralnem stroju / numerični programator ki se nastavi s številčnimi podatki
- 2. redko programer: razpisati dela in naloge programatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
programírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program
// predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili - 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev
- 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena
♦ elektr. računalnik dela, kar mu programiramo
programíran -a -o: pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava
♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
proizvájanje -a s (ā) glagolnik od proizvajati: proizvajanje materialnih dobrin;
naprava za proizvajanje plina;
industrijsko proizvajanje;
ročno, strojno proizvajanje / proizvajanje glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
promilomát -a m (ȃ) naprava za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku: Med moškimi je bil rekorder tisti, ki mu je promilomat pokazal 3,79 promila alkohola v krvi, ženska rekorderka pa je napihala 2,22 promila E (↑)promíle + (↑)(avto)mát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
propéler -ja m (ẹ̑) strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel;
propeler ventilatorja;
obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prostorôčniSSKJ -a -o prid. (ō) prostorôčno telefoníranje -ega -a s (ō, ȋ)
telefoniranje z vgrajeno prostoročno napravo, navadno v motornih vozilih: sistem prostoročnega telefoniranja; naprava za prostoročno telefoniranje; V avtu je najbolje imeti vdelano prostoročno telefoniranje z zunanjo anteno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prótitóčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na protitok: protitočna voda
♦ teh. protitočna naprava naprava za prenos toplote iz ene tekočine v drugo s tokom v nasprotnih smereh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
puhálnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) agr. naprava, ki daje, povzroča močen tok zraka, za premeščanje, odstranjevanje kake snovi: s puhalnikom zmetati seno na kozolec / puhalnik kombajna; puhalnik za seno / vključiti puhalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
računálnik -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
račúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje
♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenjeračúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádar -ja m (ā) naprava za določanje razdalje, smeri kakega predmeta s pomočjo oddajanja in sprejemanja odbitih radijskih valov: namestiti radar na ladjo, opazovalnico;
iskati, odkriti z radarjem;
antena radarja;
občutljiv kot radar / daljinski, iskalni, kontrolni radar
♦ meteor. vremenski radar s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; teh. laserski radar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radiátor -ja m (ȃ) grelna naprava iz votlih, med seboj povezanih reber: radiator je mrzel, vroč;
namestiti radiatorje po hiši / odpreti, zapreti radiator / električni, plinski radiator; radiator na paro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádijski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio:- a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike
- b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki
- c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci
- č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio
♦ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádio -a m (ā) - 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom
- 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika
- 3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio
♦ elektr. radio na baterije - 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio - 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiom poslopjem te ustanove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádiobudílka -e [radijobudilka] ž (ā-ȋ) naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia; radioura: Vlomilci so odnesli dva televizijska sprejemnika, računalnik, radiobudilko in sobna grelnika E (↑)rádio + (↑)budílka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádiogoniométer -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádiokómpas in rádiokompás -a m (ā-ọ̑; ā-ȃ) teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
radiométer -tra m (ẹ̄) - 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja
- 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádiooddájen -jna -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádiotelegráf -a m (ā-ȃ) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádioteleskóp tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́) astr. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop;
proučevanje Sonca z radioteleskopom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rádioúra -e [radijoura] ž (ā-ȗ) naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia; radiobudilka: Vsaka soba ima poleg ostalih udobnosti še TV sprejemnik, radiouro, telefon in priključek za delo z računalnikom E (↑)rádio + (↑)úra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rámpa -e ž (ȃ) - 1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa
// ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje nakladanje in razkladanje: vlak je zapeljal k rampi - 2. pog. zapornica, pregrada: dvigniti, spustiti rampo; čakati pred rampami; rampe na mejnem, železniškem prehodu / delati na cestni rampi
- 3. teh. naprava, s katere se izstreljujejo rakete: postaviti rampo; rampa z raketo; vojaška vozila z rampami / izstrelitvena rampa; vzletna rampa za vesoljsko ladjo / raketne rampe
- 4. gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča: plesalci so plesali vzdolž rampe / stal je na rampi in se priklanjal / odrska rampa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ravnálo -a s (á) - 1. priprava za ravnanje: za ravnalo je uporabil desko
// grad. priprava za določanje, ugotavljanje vodoravnosti: z ravnalom ugotoviti ravnost zidu / cevno ravnalo; vodno ravnalo vodna tehtnica - 2. knjiž. regulator: naravnati ravnalo glasnosti, pritiska
- 3. knjiž. kar kaj uravnava sploh: pelin je ravnalo za želodec / ugotoviti osnovna ravnala proizvodnje
♦ žel. parno ravnalo naprava parne lokomotive, s katero se uravnava pritisk pare med kotlom in cilindri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razbremenílnik -a m (ȋ) - 1. teh. naprava za zmanjšanje vodnega tlaka v dovodnih ceveh: vodovod ima dva razbremenilnika
- 2. grad. kanal za dodatno odvajanje vode ob velikih pretokih: gradnja razbremenilnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razdelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin
♦ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razgrádnjaSSKJ -e ž (ā) postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; dekomisija: financirati razgradnjo; razgradnja jedrske elektrarne; Zdaj so slovenski pogajalci popustili in pristali na rešitev, da bosta obe strani po podpisu sporazuma začeli usklajevati program razgradnje E (↑)razgradíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razkladálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkladanje: razkladalna naprava / razkladalna postaja; razkladalno pristanišče / skrajšati razkladalni čas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razsmérnik -a m (ẹ̑) elektr. naprava za pretvarjanje enosmernega toka v izmenični tok: usmerniki in razsmerniki / tranzistorski razsmernik ki ima tranzistorje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razsolíti -ím dov., razsólil (ī í) - 1. odstraniti sol iz česa: razsoliti preslano meso, zelenjavo
// spremeniti morsko vodo v sladko: naprava ne razsoli dovolj morske vode - 2. agr. prepojiti meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoliti in prekaditi meso; razsoliti ribe
razsoljèn -êna -o: razsoljena voda; sušiti razsoljeno meso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razsoljeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. odstranjevati sol iz česa: preslano zelenjavo razsoljujejo v vodi
// spreminjati morsko vodo v sladko: ta naprava razsoljuje morsko vodo - 2. agr. prepajati meso z zmesjo (kuhinjske) soli, začimb in drugih dodatkov zlasti pred prekajevanjem: razsoljevati in prekajevati meso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razstrupljeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razvijálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) - 1. kdor kaj izpopolnjuje, izboljšuje ali na novo ustvarja: konstruktorji in razvijalci
// naslov za takega delavca z višjo izobrazbo v gospodarskih delovnih organizacijah: razvijalec v fizikalnem oddelku / samostojni razvijalec - 2. fot. kemična snov za razvijanje filmov, slik: položiti film, fotografski papir v razvijalec; steklenica razvijalca / fotografski razvijalec; razvijalec za filme; razvijalec za negativ
- 3. teh., v zvezi acetilenski razvijalec naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
razvijálnik -a m (ȃ) - 1. fot. zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna doza: dati film v razvijalnik
- 2. teh., v zvezi acetilenski razvijalnik naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
reáktor -ja m (á) fiz. naprava, v kateri poteka nadzorovana cepitev atomskih jeder: polniti reaktor z gorivom;
gradnja reaktorja / energijski reaktor za pridobivanje energije v jedrski elektrarni; oplodni reaktor jedrski reaktor, v katerem se naravni torij ali uran spremenita tako, da ju je mogoče uporabiti kot jedrsko gorivo // ladjo poganja reaktor energija, ki jo daje reaktor // jedrski reaktor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt
♦ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
reducíren -rna -o prid. (ȋ) - 1. teh. s katerim se kaj reducira: reducirna naprava / reducirni ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare
- 2. knjiž. redukcijski: reducirna atmosfera / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z reducirnim praženjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
redúktor -ja m (ú) strojn. naprava, ki omogoča spreminjanje števila vrtljajev gnane in gonilne gredi v nespremenljivem razmerju: vstaviti reduktor;
zamenjati olje v reduktorju / enostopenjski, dvostopenjski reduktor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
reflektívni -a -o prid. (ȋ) 1. ki je v zvezi z refleksijo, premišljanjem: Njegova zgodnejša poezija je bila bitniška, nato je pisal reflektivno poezijo, za najnovejšo poezijo pa avtor pravi, da je napisana zelo neposredno 2. ki je v zvezi z odbojem, refleksijo; refleksijskiSSKJ: Ena od možnosti za dokaj učinkovito odpravo tega problema so reflektivni zasloni, ki selektivno odbijajo svetlobo iz okolice, tako da naprava sploh ne potrebuje lastnega svetlobnega izvora E ← nem. reflektiv iz (↑)reflektírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
regenerátor -ja m (ȃ) - 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las
- 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo
- 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja
♦ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
registracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na registracijo: registracijski postopek / registracijska odločba / registracijski urad / registracijska naprava / registracijske zmožnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
registrátor -ja m (ȃ) - 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec
// ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini
// adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji - 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja
- 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator
// med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
registríranje -a s (ȋ) glagolnik od registrirati: registriranje podjetja, vozila;
postopek registriranja / registriranje volivcev / registriranje temperature; naprava za registriranje / umetniško registriranje življenja
♦ muz. izbiranje in kombiniranje registrov pri orglah, harmoniju v skladu z značajem skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
registrírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali
- 2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala
- 3. nakratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani
- 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom
● žarg. registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročiti
registríran -a -o: za zunanjo trgovino registrirano podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
registrírnik -a m (ȋ) naprava, ki omogoča evidentiranje delovnega časa z uporabo brezkontaktnih kartic: Pri sodobnih registrirnikih magnetno kartico le povlečeš skozi režo ali pa jo terminalu samo pokažeš
// naprava za registriranje česa: Podjetje bo pri projektu sodelovalo s svojimi registrirniki podatkov in precizijskimi števci za štiri 500-kilovoltne transformatorske postaje, ki bodo vitalni del hidroelektrarne E univerbizirano iz registrírni stròj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
regulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regulacijo: regulacijska naprava / regulacijski gumb / regulacijski načrt; regulacijska dela ob reki
♦ geod. regulacijska črta črta, ki ločuje javne prometne površine od zazidljivih površin; črta, ki omejuje širino prečnega profila ceste, ulice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
regulátor -ja m (ȃ) - 1. naprava, s katero se regulira delovanje, količina, stopnja česa, ravnalo: popraviti regulator; regulator hitrosti, temperature; deli regulatorja / avtomatični, ročni regulator / obrniti, zavrteti regulator gumb, vzvod take naprave
♦ teh. naprava za avtomatično uravnavanje delovanja česa ali vzdrževanje določenega stanja; centrifugalni regulator pare; likalnik z regulatorjem - 2. kar kaj regulira, uravnava sploh: koža je regulator telesne temperature / publ.: ta ideja naj bi bila regulator kritike vodilo, usmerjevalec; ta organizacija je pomemben regulator mednarodnih odnosov urejevalec, usklajevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
regulátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na regulator ali reguliranje: regulatorska vloga česa / regulatorska naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
regulíren -rna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se kaj regulira: regulirni ventil;
regulirna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rekórder -ja m (ọ̄) teh. naprava za zapisovanje spremenljivih (fizikalnih) količin; zapisovalnik: rekorder jakosti zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
relé -ja m (ẹ̑) - 1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca; merilni rele ki deluje, ko karakteristična veličina z določeno točnostjo doseže delovno vrednost
- 2. žarg. relejna naprava, relejna postaja: rele na Nanosu se je pokvaril; postavljati nove releje; uporabiti satelit za rele / televizijski rele
♦ teh. gasilski cevovod z vsaj eno vmesno motorno brizgalno za poganjanje vode na bolj oddaljeno mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
réntgenski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uporabo rentgenskih žarkov: rentgensko presvetljevanje;
rentgensko slikanje zob / rentgenski aparat aparat za presvetljevanje ali slikanje telesnih delov, organov z rentgenskimi žarki // rentgenski oddelek v bolnišnici; rentgenski tehnik
♦ fiz. rentgenski žarki ali rentgenska svetloba elektromagnetno valovanje z majhno valovno dolžino, izvirajoče iz elektronov v atomih; rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; med. rentgenski izvid; rentgenski posnetek; rentgenska diagnostika; teh. rentgenska naprava za odkrivanje razpok v zidu; rentgenska preiskava ulitkaréntgensko prisl.: rentgensko slikati prsni koš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
resolúcijaSSKJ -e ž (ú) 1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; ločljivost (1): Naprave srednjega cenovnega razreda imajo recimo vgrajen počasnejši modem za faksiranje, tiskanje z visoko resolucijo pa je lahko zelo počasno 2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; ločljivost (2): Ne glede na velikost in resolucijo slik vam prikazovalnik slike resolucijo avtomatsko prilagodi zaslonu E ← agl. resolution ← lat. resolūtiō 'topljenje, drobljenje, rešitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
resonátor -ja m (ȃ) fiz. naprava, v kateri se vzdržuje nihanje z lastno frekvenco: analizirati zvok z resonatorji / votlinski resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
respirátor -ja m (ȃ) priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku: nadeti, sneti si respirator;
uporabljati respirator pri varjenju
♦ med. naprava za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
respónder -ja m (ọ̑) šol. naprava, s katero učenci sporočajo učitelju rešitve nalog, odgovore na vprašanja: izdelovati responderje;
uporabljati responderje pri pouku / elektronski responder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rešetálo -a s (á) mont. naprava, ki razvršča, razporeja kose, delce premoga ali rude po velikosti in obliki: uporabljati rešetalo pri separaciji rud
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rešíti in réšiti -im dov. (ī ẹ́) - 1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila
- 2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja; živino so rešili iz gorečega hleva; rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more
// narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema - 3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil
// narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec - 4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka; nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila
- 5. narediti, da kaj ogroženega
- a) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje
- b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti
- 6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko; kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek
// narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor - 7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo; ugodno rešiti prošnjo
● žarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati
♦ mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodila
réšen -a -o: rešeni brodolomci; biti rešen trpljenja; pravilno rešena uganka
● knjiž. najbolje je bila rešena naprava za reguliranje pritiska izdelana, zamišljena; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena; sam.: rešeni se mu je dolgo zahvaljeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
revitalizátor -ja m (ȃ) 1. člov. kdor povzroči, organizira, da kaj ponovno zaživi, se obnovi: Sodeluje tudi z najbolj znanim ljubljanskim kulturnim revitalizatorjem 2. naprava s prečiščevalnim sistemom, ki izboljša kakovost in poveča energijsko moč česa: Celjski inovator je s svojo skupino predstavil revitalizator vode, ki ga že uporabljajo v prečiščevalnem sistemu podjetja E ← nem. Revitalisator iz (↑)revitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
revólver -ja m (ọ́) lahko ročno orožje s kratko cevjo: potegniti revolver iz toka;
ustreliti z revolverjem;
kavboj z revolverjem za pasom / damski revolver
♦ teh. vrtljiva naprava pri mikroskopu z več objektivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rezálnik -a m (ȃ) stroj, priprava za rezanje: rezati zelje na rezalniku;
rezalnik mesa;
rezalnik v knjigoveznici
♦ obrt. sodarski rezalnik sodarski rezilnik; teh. plamenski rezalnik naprava za rezanje kovin s plamenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rezílnica -e ž (ȋ) knjiž. naprava za rezanje slame, sena; slamoreznica: iz skednja je bilo slišati rezilnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ríbiški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribiče ali ribištvo: ribiška vas / ribiški čoln; ribiški čuvaj čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev rib, navadno poklicno; ribiški pribor; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; ribiški turizem; ribiška družina; ribiška ladja, mreža; ribiška palica palica z vrvico in kolescem
● ekspr. nasmehnila se mu je ribiška sreča ulovil je veliko rib
♦ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe; rib. ribiški vozli vozli, ki se uporabljajo pri vezavah vrvice; (ribiška) vrvica; (ribiško) kolesce na ribiško palico pritrjena priprava za odvijanje in navijanje vrvice; sam.: ekspr. ta je pa ribiška to je zelo pretirano povedano; to je izmišljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
robót -a m (ọ̑) - 1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela: konstruirati robota; uporaba robotov v avtomobilski industriji; robot v podobi človeka; dela, ravna kot robot / industrijski robot
- 2. slabš. kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: biti misleč človek, ne robot; uniformirani roboti fašizma; človek robot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
robótskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) robótska operácija -e -e ž (ọ̑, á)
operacija, izvedena s pomočjo robotizirane aparature z lučjo, kamero, kirurškimi orodji, s katerimi je mogoče operirati prek daljinskega upravljanja: Zdaj imajo le eno operacijo na dan, kmalu bodo prešli na dve, končni cilj pa je na leto opraviti približno tristo robotskih operacij pri pacientih z različnimi obolenji
robótska rôka -e -e ž (ọ̑, ó)
naprava z vgrajenim robotom, ki samostojno prilagaja svoje gibe: Sonda je bila opremljena z robotsko roko, ki naj bi zajela zemljo, laserjem, ki naj bi analiziral ozračje, in vrsto drugih najsodobnejših in izpopolnjenih naprav, ki naj bi proučile podnebje na Marsu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
samodéjen -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž. - 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji; samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore
♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik - 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti
// nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev
samodéjno prisl.: naprava deluje samodejno; hitro in samodejno je odgovoril; vse je potekalo bolj ali manj samodejno; roka je ves čas samodejno segala po ročici
● zastar. to si je pridobil samodejno samostojno, sam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
samohóden in samohôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon: samohodni žerjav;
samohodna razpršilna naprava za škropljenje trte
♦ voj. samohodni top
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sámonastavljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í ȃ-í) ki se nastavi samodejno, ga ni treba posebej nastavljati: Naprava ima preprost merilnik položaja v različnih merskih enotah in samonastavljiv digitalni kompas, ki vas s puščico vodi v pravo smer oziroma do nastavljene točke E (↑)samo... + (↑)nastavljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sámovózen in sámovôzen -zna -o prid. (ȃ-ọ̄; ȃ-ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik;
samovozna nakladalna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
satelítskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) satelítski telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
naprava, ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov: Začetne probleme s satelitskim telefonom in prenosnim računalnikom so uspešno rešili, vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo
satelítski turnír -ega -ja m (ȋ, í)
manjši, vzporedni turnir ob glavnem turnirju: Bil je vesel, ker se je na satelitskem turnirju v Egiptu znova uvrstil v finale
satelítsko podjétje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
podjetje z isto dejavnostjo, ki ga pri širitvi dejavnosti ustanovi matično podjetje: Njihov zadnji dosežek je satelitsko podjetje v Avstraliji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sekvéncer -ja m (ẹ́) 1. naprava za obdelavo in urejanje zvoka, zlasti pri določanju časovnega sosledja dogodkov za večje število zvokov, naprav: Na začetku praktično ni bilo računalnikov in smo delali striktno s sintesajzerji in sekvencerji, ki so imeli interne zvoke 2. računalniški program za tako obdelavo: Sekvencerji so osnova za večino sodobne elektronske plesne glasbe E ← agl. (music) sequencer iz (↑)sekvénca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
semafór -ja in -a m (ọ̑) - 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva
● pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč - 2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sêmpler -ja in sampler -ja cit. [sêmpler] m (é) glasb. žarg. elektronska naprava za vnaprejšnje snemanje vzorcev zvoka, glasbe; vzorčevalnik (1): S semplerjem, mešalno mizo, klavirjem, gramofoni in cedeji povezuje elektronsko in tradicionalno glasbo E ← agl. sampler iz ↑sêmpel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
separátor -ja m (ȃ) teh. naprava za odstranjevanje primesi, izločevalec: kupiti nov separator / oljni separator; separator za med
♦ agr. separator za mleko posnemalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sesálen -lna -o [səs in ses] prid. (ȃ) nanašajoč se na sesanje: sesalni gibi ustnic / sesalna moč sesalnika; sesalna in izpušna odprtina
♦ bot. sesalni organ rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih; elektr. sesalna cevka cevka, skozi katero se izsesa zrak iz žarnice ali se žarnica napolni s plinom; navt. sesalni bager naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti s sesanjem; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja; strojn. sesalni gib gib, med katerim potiska zunanji tlak tekočino, plin v valj batnega stroja; sesalni ventil ventil, skozi katerega doteka tekočina v valj batne črpalke ali motorja; sesalna cev cev, po kateri doteka tekočina k stroju zaradi nižjega tlaka, kot je v okolici; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sesálka -e [səs-u̯k in ses-u̯k tudi səs-lk in ses-lk] ž (ȃ) stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sestavína -e [səs in ses] ž (í) - 1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov: v snovi prevladuje ta sestavina; glavna sestavina; izločiti odvečne sestavine; ugotoviti razmerje sestavin / hlapne, topne, trdne sestavine; organske in neorganske sestavine živih bitij
// kar skupaj s čim drugim sestavlja, tvori kaj sploh: besede, glasovi in druge sestavine jezika; pravilna razporeditev sestavin dopisa / idejne, miselne sestavine; ugotoviti značilne sestavine osebnosti / socialnost je pomembna sestavina njegove pripovedi
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: lirske sestavine Cankarjevega pripovedništva / v nastopu so bile opazne športne sestavine - 2. knjiž. sestavni del: razstaviti stroj na sestavine; naprava ima več sestavin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
seválnik -a m (ȃ) teh. naprava, ki seva: infrardeči sevalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
seválo -a s (á) teh. naprava, ki seva: termična sevala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sídro -a s (ī) - 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala
● ekspr. dvigniti sidro oditi
♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki - 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sifónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom // sifonska naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
signál -a m (ȃ) - 1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal
♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal
// električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja - 2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
signalizátor -ja m (ȃ) - 1. signalna naprava: kadar kdo vstopi v hišo, se sproži signalizator
- 2. knjiž. kar kaže, sporoča kako dejstvo, potrebo: velika količina te snovi v krvi je signalizator, da je treba spremeniti prehrano
- 3. redko signalist: delo signalizatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
signálnik -a m (ȃ) knjiž., redko - 1. signalist: signalnik je z zastavicama sporočal ukaz
- 2. signalna naprava: pritisniti na ročico signalnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
siloréznica -e ž (ẹ̑) agr. naprava za rezanje silažne koruze, trave: rezati s siloreznico;
puhalnik siloreznice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sílos -a m (ȋ) naprava v obliki stolpa za hranjenje, skladiščenje snovi v razsutem stanju: zgraditi silos;
silosi in hladilnice / žitni silos; silos za cement, premog // agr. stolp, jama za konzerviranje zelene krme: spraviti krmo v silos; vrenje krme v silosih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
simulátor -ja m (ȃ) teh. naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici: izdelati, zgraditi simulator / kabina letalskega simulatorja; simulator vesoljske ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sinhrotrón -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in protonov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sintetizátor -ja m (ȃ) - 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator
- 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
siréna -e ž (ẹ̑) - 1. naprava, ki z močnim, predirljivim zvokom naznanja kaj, opozarja na kaj: oglasila se je sirena; tuljenje siren / sirena je naznanila konec dela, nevarnosti / alarmna sirena; avtomobilska, ladijska sirena; tovarniška sirena
- 2. v grški mitologiji deklica, od pasu navzdol ptica ali riba, ki z zapeljivim petjem vabi, mami človeka in ga pogublja: slišati sirene; otok siren / to je svet favnov, siren in kiklopov
● knjiž., slabš. sirena iz predmestja ga zapeljuje lahkoživa ženska
♦ zool. sirene morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
skakálnica -e ž (ȃ) - 1. naprava za skoke na smučeh: graditi skakalnico / skakati na skakalnici; plastična skakalnica pokrita s plastično maso; sedemdesetmetrska, velika skakalnica; skakalnice v Planici / smučarska skakalnica
// pog. naprava za skakanje v vodo; skakalni stolp: skakati na glavo s skakalnice - 2. priprava za skakanje, preskakovanje: naravnati skakalnico na primerno višino / pes je skakalnico v redu preskočil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
skêner -ja m (ē) pog. 1. naprava za pretvarjanje navadno natisnjenega gradiva v digitalno obliko; optični bralnik, optični čitalnik: Novi skenerji so namenjeni vsem, ki želijo s preprostimi in hitrimi bralnimi orodji zajemati, shranjevati, preoblikovati in pošiljati razne fotografije in podobne izpise 2. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; pregledovalnik (3): laserski skener; Skenerji, ki so bili razviti doslej, bi krepko posegali v zasebnost potnikov, saj bi se na monitorjih prikazala njihova telesa E ← agl. scanner iz ↑skenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
skrínja -e ž (í) zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa: skrinja je zaklenjena;
odpreti, zapreti skrinjo;
spraviti kaj v skrinjo;
lesena, železna skrinja;
pokrov skrinje // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v kotu je stala pletena skrinja / redko glasbena skrinja juke-box, glasbeni avtomat; zamrzovalna skrinja skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ etn. kmečka skrinja preprosto izdelana, lesena, navadno poslikana; žitna skrinja navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; muz. glasbena skrinja skrinja, omara z vgrajenim mehanskim igralnim aparatom, sestavljenim iz različno dolgih jezičkov, ki zazvenijo ob dotiku s konicami na vrtečem se valju; šport. (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
skrínjica -e ž (í) manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov;
pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica
● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja
♦ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
slúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na sluh: slušni dražljaj;
slušne okvare;
slušne zaznave;
slušna in govorna prizadetost / slušni živec / slušni tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši // slušna igra radijska igra
♦ anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; med. slušni aparat majhna elektronska naprava, ki naglušnim okrepi zvočne dražljaje; psiht. slušna halucinacijaslúšno prisl.: slušno prizadet otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
snemálnikSSKJ -a m (ȃ) 1. elektronska naprava za snemanje slike, zvoka: Digitalni snemalnik lahko deloma nadomesti klasični videorekorder 2. električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed; diktafonSSKJ, narekovalnik: Ko me je vprašal, če sem vse zabeležila, sem prikimala in mu pokazala vklopljeni snemalnik E (↑)snémati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
snéžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sneg:- a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg
// v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena - b) snežna belina njene kože
♦ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
snéžno prisl.: snežno beli zobje; snežno čist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sôbniSSKJ -a -o prid. (ō) sôbno koló -ega -ésa s (ō, ọ̑ ẹ̑)
kolesu podobna rekreacijska naprava za krepitev mišic, zlasti nožnih: Pod nadzorom zdravnikov za trening so uporabljali sobno kolo in tekoči trak za hojo, in sicer trikrat na teden tako, da so med vadbo močno, kar 95-odstotno obremenili srce
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sónčen -čna -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na sonce: sončno jedro / sončni žarki; sončna svetloba, toplota / sončni mrk; sončni vzhod, zahod / sončna energija / sončen dan; število sončnih ur v letu; sončno vreme / ustavili so se na sončni jasi; sončno pobočje / njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu; sončno stanovanje / sončni jug / vera v sončnega boga; sončni simboli / sončna kopel; sončne opekline; sončna slepota / sončna očala očala s temno obarvanimi stekli, ki varujejo oči pred ultravijoličnimi žarki; sončna ura ura, ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico
// sončni kolektor ali sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka; sončna peč naprava, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje snovi zlasti do visokih temperatur
// ekspr. sončna krogla sonce; pren., ekspr. sončne višine slave - 2. ekspr. za človeka zelo prijeten: sončni dnevi mladosti; to so njeni najbolj sončni doživljaji; sončne sanje / svetle, sončne barve
// ki vsebuje, izraža kaj lepega, dobrega, ugodnega: sončna prihodnost; njegovo otroštvo je bilo sončno / ima sončen dom / sončna pesem; stvari so se jim nenadoma zazdele bolj sončne / vse ima svojo sončno in senčno stran
// ki vsebuje, izraža veliko veselje, srečo: sončen nasmeh; sončno razpoloženje / sončen obraz / sončni toni
// z oslabljenim pomenom ki poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: sončni optimizem; sončna sreča; poln sončnega veselja
● Sončni kralj Ludvik XIV.; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; publ. sončni vlak vlak za organizirani izlet težjih invalidov; star. sončna roža sončnica; pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen; ekspr. zmeraj je vedra in sončna zelo dobro razpoložena
♦ astr. sončni ciklus ali sončni krog doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; sončni čas po Soncu merjeno trajanje; poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; sončni sistem Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega; sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja; sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja; sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; sončno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. sončni spekter; sončna celica silicijeva ploščica, ki deluje kot električni generator, če pada nanjo sončna svetloba; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj; meteor. sončni dvor ali sončni halo svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu; zool. sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
sónčno prisl.: sončno se nasmehniti; sončno rumen cvet; sončno svetla poezija; sončno jasna dejstva / v povedni rabi bilo je sončno in toplo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sónda -e ž (ọ̑) - 1. priprava za merjenje, raziskovanje težko dostopnih, nedostopnih mest, področij: sonde se uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, ozračja, vesolja / izstreliti sondo na luno, planet; jemati vzorce snovi s sondo / sonda pošilja podatke / merilna, meteorološka, vesoljska sonda; ultrazvočna sonda
- 2. med. paličica, cevka, ki se uporablja pri preiskovanju ali zdravljenju telesnih votlin, ran: potisniti sondo v želodec, žilo; s sondo izčrpati prebavni sok; ugotoviti globino rane s sondo; gumijasta, plastična sonda / maternična, želodčna sonda / medicinska sonda
// cevka, ki se potisne v želodec, da se bolnik po njej hrani: hraniti koga po sondi - 3. vrtina, luknja v gradbeni element, tla, da se ugotovi stanje, lastnosti, sestava: narediti sonde v nosilne zidove gradu / izvrtati več tisoč metrov globoko sondo / naftne sonde
// arheol. izkop za ugotovitev najdišča: sonda je potrdila predvidevanja / arheološka sonda
● publ. umetnikove sonde na področju človeške duševnosti posamezne raziskave, razčlenitve
♦ alp. sonda dolga, sestavljiva palica za iskanje koga v plazu; elektr. potencialna sonda za merjenje električnega potenciala; voj. sonda naprava, ki opozarja na mine, radioaktivno sevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sónden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sondo: sondna naprava
♦ geod. sondno grezilo priprava iz vrvi z merilom in kovinske uteži za merjenje vodnih globin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sortírka -e ž (ȋ) teh. naprava za sortiranje: delati pri sortirki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sprejémnik -a m (ẹ̑) - 1. naprava, ki sprejema elektromagnetne valove: sprejemnik ne dela; sprejemnik signalov iz vesolja; oddajnik in sprejemnik / radijski sprejemnik ki posreduje zvočna sporočila; naprava za poslušanje javnosti namenjenega radijskega programa; radarski, satelitski sprejemnik; televizijski sprejemnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila
- 2. knjiž. kdor kaj sprejme: darovalci in sprejemniki krvi / odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom
♦ biol. sprejemnik organ, celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; receptor; ptt telegrafski sprejemnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; rad. kontrolni sprejemnik s katerim se nadzoruje kakovost radijske, televizijske oddaje; tranzistorski sprejemnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
spuščálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spuščanje: spuščalna naprava / spuščalna žičnica
● spuščalna postaja nekdaj kraj, prostor, urejen za spuščanje, pripuščanje samca k samici
♦ alp. spuščalni klin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
spuščálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) teh. naprava za prevažanje, pri kateri drsi tovor zaradi lastne teže: spravljati les, premog s spuščalko / tirna spuščalka
♦ gozd. žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
srcé -á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) - 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70-krat na minuto; imeti močno, zdravo srce; krogla jo je zadela v srce; brezoseb. stiska, zbada ga pri srcu; bolezni srca in ožilja; operacija srca / biti bolan na srcu / ekspr. srce ji razbija, tolče od strahu; v osmrtnicah prenehalo je biti srce naše mame umrla je; vznes. nosi otroka pod srcem je noseča
// kupiti goveje srce / srce v omaki
// ekspr. predel prsnega koša pred tem organom: prijeti se za srce / pritisnil jo je na srce objel jo je
// ekspr. ta organ pri človeku kot središče čustvovanja, zavesti: njegovo srce je na strani zatiranih; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti; srce ji ledeni, ko to posluša; srce ne uboga razuma; srce me vleče v domovino; pesn. ganiti srce; taka pesem pretrese srce; lahko, težko mu je pri srcu; v njegovem srcu se je naselil mir; človeško srce je nerazumljivo; moje srce je prazno; knjiž. poslušati glas srca; skrivnosti srca; vznes. bil mu je brat po srcu; govoril je z grenkobo v srcu / srce mu igra od veselja zelo je vesel; knjiž. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila; srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo; srce mu je poskočilo od sreče bil je zelo srečen
// ekspr. ta organ pri človeku kot središče ljubezenskega čustva, naklonjenosti: njegovo srce hrepeni po njej; priljubil se je njenemu srcu; osvojil si je njeno srce; izrinil jo je iz očetovega srca; star. izvoljenka njegovega srca - 2. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz srca se nasmejati; ljubi jo iz vsega srca; od srca mu to privoščim; z vsem srcem sem na vaši strani; nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi
// iz dna srca sem ti hvaležen; užaljen je do dna srca; v dno srca ga je sram - 3. nav. ekspr., s prilastkom skupek človekovih značajskih, čustvenih značilnosti: imeti čisto, plemenito srce; biti odkritega srca; materino zlato srce; knjiž. mož blagega srca; fant z junaškim srcem / pričakal jih je s sovražnim srcem
- 4. ekspr., navadno s prilastkom človek glede na njegove značajske, čustvene značilnosti: v mladih srcih gojiti ljubezen do domovine; v tej družini sem spoznal samo plemenita srca / beseda je šla od srca do srca; znala je omrežiti moška srca; osvajalec ženskih src / kot nagovor: srce moje, samo še en poljub; srce mamino, pridi sem
- 5. ekspr., z rodilnikom najpomembnejši, osrednji človek v kaki skupini, gibanju: mati je srce družine; bil je srce upora
// najpomembnejši, osrednji del česa: strojnica je srce ladje
// središče: industrijsko srce države; vojaki so prodrli v srce mesta / biti v srcu življenja - 6. srednji, najmlajši listi solate, zelja: solati je zgnilo srce; odstraniti liste do srca; srce artičoke
- 7. kar je po obliki podobno temu organu: v drevo je vrezal srce, prebodeno s puščico; zibelka, okrašena z rdečimi srci / kupiti lectovo srce; radenska tri srca
- 8. igralna karta z enim ali več znaki v obliki srca: imel je dva križa in nekaj src
● star. srce mu za drugo bije ljubi drugo; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. morda se mu bo kdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo si se zbal, izgubil pogum; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; ekspr. jedel je, kolikor mu je srce poželelo kolikor je hotel, mogel; ekspr. srce mu pravi, da se ne bodo več videli čuti, zdi se mu; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; ekspr. dati, knjiž. podariti komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; ekspr. odpreti, razkriti, razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; slovo od doma mu je otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; ekspr. tvoje besede mi prebadajo srce povzročajo žalost; ekspr. njegove prošnje so jim šle do srca so jih ganile; ekspr. njene besede so mu segale do srca, v srce so ga prizadevale; ekspr. izbrisati koga iz srca ga pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. pogovorila sta se iz srca iskreno, odkritosrčno; ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš; ekspr. fant jim je kmalu prirastel k srcu vzljubili so ga; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; pog., ekspr. pihati dekletu na srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti komu kaj, prositi ga za kaj; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. potrkati na srce koga skušati mu vzbuditi čustva; ekspr. pogledati komu v srce spoznati, kakšen v resnici je, kaj v resnici čuti; ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. povej, kar ti leži na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ta stvar mi ni pri srcu mi ne ugaja, mi ni všeč; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen; ekspr. v srcu je sklenil, da se jim maščuje sam pri sebi; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; knjiž., ekspr. človek z mrtvim srcem čustveno otopel; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; pesn. sok srca kri; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. daleč od oči, daleč od srca
♦ anat. enoprekatno srce; les. srce temnejši les v sredini debla; med. srce dilatira, hipertrofira; masirati srce; uspešno presaditi srce; umetno srce naprava, ki opravlja funkcijo srca zunaj telesa; aritmija neenakomerno, nepravilno utripanje, evritmija srca enakomerno, pravilno utripanje srca; žel. srce kretnice del kretnice, na katerem se križajo notranje tirnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
srédstvo -a s (ẹ̑) - 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena
- a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva
- b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva
- c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva
● ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo - č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje
// sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva
- 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev
- 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva
♦ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
stabilizacíjski tudi stabilizácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na stabilizacijo: stabilizacijska naprava proti zibanju ladje / stabilizacijska politika; stabilizacijska prizadevanja / stabilizacijsko obdobje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
stabilizátor -ja m (ȃ) teh. naprava, ki omogoča ohranjati določeno lego vozila, plovila pri spremenjenih zunanjih okoliščinah: stabilizator preprečuje nagibanje avtomobila v ovinku;
ladijski stabilizator;
stabilizator letala
♦ elektr. stabilizator naprava, ki vzdržuje stalno vrednost kake električne veličine; napetostni stabilizator; kem. stabilizator snov, ki prepreči ali upočasni razpadanje kake druge snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 702 zadetkov.