Tiskanje

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər]

naprava za merjenje električnega toka

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

balónski balónska balónsko pridevnik [balónski]

1.

ki je v zvezi baloni 2.

2.

ki je v zvezi z balonom 1.

3.

ki je v zvezi z balonom 3.

4.

pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom

4.1.

5.

ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost

STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski]

1.

ki je v zvezi z barvarji 1. ali barvarstvom

1.1.

barvarje 1.

barvarstvu

ETIMOLOGIJA: ↑barvar

Braillev Brailleva Braillevo; in Braillov; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo]
STALNE ZVEZE: Brailleva pisava, Brailleva vrstica, Braillev pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave

Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo]
STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave

brájev glej Braillev, Braillov

brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]

1.

naprava ali del naprave za branje podatkov

2.

prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik

3.

naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku

4.

programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu

5.

programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno

ETIMOLOGIJA: ↑brati

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

cvŕtnik cvŕtnika samostalnik moškega spola [cvə̀rtnik]

električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: friteza

ETIMOLOGIJA: iz cvrt iz ↑cvreti

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

čistílnik čistílnika samostalnik moškega spola [čistílnik]

1.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilec

1.1.

;

SINONIMI:

čistilec

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik]

1.

iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu

2.

iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov

ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz ↑dajati - več ...

é-brálnik é-brálnika samostalnik moškega spola [ébrálnik]

prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: bralnik

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. e-reader iz ↑e(lektronski) + ↑bralnik

fritéza fritéze samostalnik ženskega spola [fritéza]

električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: cvrtnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fritteuse iz frc. friteuse, iz frire ‛cvreti’

góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica]

1.

navadno ekspresivno goba, zlasti manjša

1.1.

navadno v množini

2.

kar po obliki spominja na manjšo gobo

2.1.

3.

manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje

FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico
ETIMOLOGIJA: ↑goba

gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik]

1.

grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv

2.

kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva

2.1.

STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen

goséničar goséničarja samostalnik moškega spola [goséničar]

1.

delovno, vojaško vozilo z gosenicami

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑gosenica

ionosfêra ionosfêre samostalnik ženskega spola [jọnosfêra]

1.

iz meteorologije ionizirano območje atmosfere nad približno 70 km od Zemljinega površja, ki vpliva na prenos elektromagnetnega valovanja

2.

iz astronomije območje atmosfere z močno ioniziranimi plini nad površjem nebesnega telesa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ionosphere, nem. Ionosphäre, iz ↑ion + ↑(atmo)sfera

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr]

električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...

kápica kápice samostalnik ženskega spola [kápica]

1.

navadno ekspresivno kapa, zlasti manjša

2.

kar se rabi za pokrivanje, zaščito, navadno česa manjšega

3.

kar spominja na manjšo kapo

3.1.

;

SINONIMI:

čepica

STALNE ZVEZE: socialna kapica, vžigalna kapica
ETIMOLOGIJA: ↑kapa

kegljíšče kegljíšča samostalnik srednjega spola [kegljíšče]

igrišče za kegljanje

STALNE ZVEZE: avtomatsko kegljišče, rusko kegljišče, vrtno kegljišče
ETIMOLOGIJA: ↑kegelj

kilovát kilováta samostalnik moškega spola [kilovát]

1.

iz fizike merska enota za izražanje moči in različnih oblik energijskega toka, tisoč vatov; simbol: kW

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilowatt, angl., frc. kilowatt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑watt

lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski]

1.

ki je v zvezi z lavino 1.

1.1.

lavine 1.

2.

ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah

STALNE ZVEZE: lavinska žolna
ETIMOLOGIJA: ↑lavina

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1.

navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2.

igrača, ki predstavlja miš

3.

ljubkovalno ženska ali deklica

4.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5.

navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

míškin míškina míškino pridevnik [míškin]

1.

ki je v zvezi z miško 1., miškami 1.

2.

ki je v zvezi z miško 4.

ETIMOLOGIJA: ↑miška

mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]

1.

ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved

2.

ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo

3.

slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz ↑mrtvec - več ...

navigácija navigácije samostalnik ženskega spola [navigácija]

1.

določanje položaja vozila in njegovo usmerjanje glede na predvideno smer, cilj; SINONIMI: navigiranje

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

navigator, navigatorka

2.

premikanje po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah; SINONIMI: navigiranje

3.

ekspresivno usmerjanje poteka dogajanja in določanje načina razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij; SINONIMI: ekspresivno navigiranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Navigation) iz lat. nāvigātiō ‛plovba’ iz nāvigāre ‛pluti’ - več ...

navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski]

1.

ki je v zvezi z navigacijo 1.

1.1.

navigaciji 1.

2.

ki je v zvezi z navigacijo 2.

ETIMOLOGIJA: ↑navigacija

navigátor navigátorja samostalnik moškega spola [navigátor]

1.

kdor določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj

2.

elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigacija, navigatorka

3.

ekspresivno kar usmerja potek dogajanja in določa način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Navigateur in frc. navigateur) iz lat. nāvigātor ‛morjeplovec, mornar’, glej ↑navigirati

navigátorka navigátorke samostalnik ženskega spola [navigátorka]

1.

ženska, ki določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj

2.

elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigacija, navigator

ETIMOLOGIJA: ↑navigator

navigíranje navigíranja samostalnik srednjega spola [navigíranje]

1.

določanje položaja vozila in njegovo usmerjanje glede na predvideno smer, cilj; SINONIMI: navigacija

2.

premikanje po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah; SINONIMI: navigacija

3.

ekspresivno usmerjanje poteka dogajanja in določanje načina razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij; SINONIMI: ekspresivno navigacija

ETIMOLOGIJA: ↑navigirati

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

1.

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

odcéden odcédna odcédno pridevnik [otcédən]

1.

pri katerem se odvečna tekočina (lahko) odceja

2.

v obliki odcedni ki se uporablja pri odcejanju 2., 2.1.

STALNE ZVEZE: odcedna voda, odcedni sok
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti

pasterizátor pasterizátorja samostalnik moškega spola [pasterizátor]

naprava za pasterizacijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. pasteurisateur, iz ↑pasterizirati

pedométer pedométra samostalnik moškega spola [pẹdométər]

elektronska naprava za štetje korakov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pedometer, nem. Pedometer, iz lat. pes ‛noga, stopalo’ + ↑meter

pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve]

1.

nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje

1.1.

STALNE ZVEZE: prekucna ponev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...

prehladíti se prehladím se dovršni glagol [prehladíti se]

1.

zboleti za prehladom

2.

v obliki prehladiti ustvariti pogoje, v katerih kdo lahko zboli za prehladom

2.1.

3.

manj formalno ne vzhajati zaradi prenizke temperature, nihanja temperature

ETIMOLOGIJA: ↑hladiti

reciklíranje reciklíranja samostalnik srednjega spola [reciklíranje]

1.

ponovna uporaba, predelava odpadne snovi, materiala za proizvodnjo novih stvari

2.

ekspresivno ponovna uporaba, predelava, aktualizacija česa

ETIMOLOGIJA: ↑reciklirati

skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter]

motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, navadno za vožnjo po mestu

STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’

strúžnica strúžnice samostalnik ženskega spola [strúžnica]

naprava za struženje

ETIMOLOGIJA: ↑stružiti

tòp1 tôpa samostalnik moškega spola

1.

orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj

2.

naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa

3.

šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici

FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...

trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr]

1.

sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči

1.1.

2.

naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij

STALNE ZVEZE: eliptični trenažer
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati

umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola [umirjeválnik]

1.

naprava v kameri, fotoaparatu ali njen del, ki pri zajemanju slike zmanjšuje posledice premikanja, tresljajev

2.

priprava za umirjanje česa

ETIMOLOGIJA: iz umirjevati iz ↑umiriti

vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]

1.

iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑veter

vóltméter vóltmétra samostalnik moškega spola [vóltmétər]

naprava za merjenje električne napetosti

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz ↑volt + ↑meter

zzz medmet

1.

navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk

1.1.

navadno ponovljeno

tudi z večkrat ponovljeno črko z

2.

navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ponazarja spanje

2.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko z

3.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok brenčanja žuželk, zlasti komarja

3.1.

kot samostalnik

tudi z večkrat ponovljeno črko z

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. zzz, angl. zzz, podobno kot ↑bzz

žôlna1 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na]

1.

ptica z močnim dletastim ali šilastim kljunom, prilagojenim za dolbenje dupel in iskanje žuželk pod drevesnim lubjem; primerjaj lat. Dryocopus

2.

naprava za iskanje zasute osebe v snežnem plazu, ki sprejema in oddaja elektromagnetne valove določene frekvence; SINONIMI: iz planinstva lavinska žolna, iz planinstva plazovna žolna

STALNE ZVEZE: črna žolna, lavinska žolna, plazovna žolna, siva žolna, zelena žolna
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlъna, hrv., srb. žúna, rus. želná, češ. žluna < pslov. *žьlna tako kot litov. gilnà, latv. dzil̂na < ide. *ghl̥náh2 iz *ghl̥nó- ‛zelen, rumen’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika