Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blúziti -im nedov. (ȗ) pog.
1. neurejeno, brezciljno živeti: Vedel sem, da moram nekaj narediti, nekaj konkretnega, ne samo bluziti
2. nesmiselno govoriti: Novinarji posvečajo strani vseh dnevnih časopisov našim politikom, ki bluzijo večinoma o nepomembnih starih temah E (↑)blues
bòbstèza -e in bòb stèza -- -e ž (ȍ-ə̀)
umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom: Bobstezo bi se dalo narediti v Bohinjski Bistrici, kjer je nekoč že bila umetna sankaška proga E (↑)bòb + (↑)stezà
deaktivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. spraviti v nedejavnost, narediti neaktivno: deaktivirati bombo; Nekaj antibiotika se v tem času zagotovo deaktivira
2. narediti, povzročiti, da je kdo brez spodbude, navdušenja: Nediferencialni frontalni pouk nadarjene učence demotivira in deaktivira E (↑)de… + (↑)aktivírati
detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa
2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program
2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
etablíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da dobi kaj veljavo, ugled; uveljavitiSSKJ: Mediji trdijo, da se trudijo zgolj detabuizirati tovrstne posege, v resnici pa jih legitimizirajo in etablirajo E ← nem. etablieren ← frc. établir 'postaviti, osnovati' < lat. stabilīre 'utrditi, stabilizirati' iz stabilis 'stoječ, trden, stanoviten'
falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Napadalec je falil gol
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Do tod vodijo neštete poti, ki so lepo označene, ne morete faliti
3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: faliti študij; Recept je preprost, ne moreš faliti
4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkatiSSKJ: Do vrha fali samo še nekaj metrov E ← it. fallire 'zmotiti se, zgrešiti' < lat. fallere 'prevarati; povzročiti, da pade'
fancy1 -- cit. [fênsi] in fênsi -- prid. (ȇ)
ki je prefinjen, drag ali ima namen narediti tak vtis: Iz centra izginjajo vsakdanje oskrbne dejavnosti in znameniti ambienti, njihova mesta prevzemajo fancy gostinski lokali in trgovine s trivialno konjukturno kramo | Mož jo je peljal še na eno fensi večerjo E ← agl. fancy < fantasy, (↑)fantazíja
implementírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti, da kaj zamišljenega, novega postane stvarnost, dejstvo: implementirati evropski pravni red; implementirati raziskovalne rezultate; implementirati zakonodajo EU v Slovenijo; Politiki lahko samo postavljajo okvire, gospodarstvo pa dosežke znanosti implementira
2. rač. uvesti določene tehnične rešitve v informacijski sistem: Na največjem naftnem polju na svetu so že implementirali vse novejše tehnologije za črpanje nafte – vključno z vbrizgavanjem vode in horizontalnim vrtanjem – in tako povečali količino načrpane nafte E ← agl. implement 'izvršiti, izvesti' < 'izvedba, izvršitev' ← lat. implēmentum 'zapolnitev'
mačízem -zma m (ī)
pretirano poudarjanje možatosti: Ženske se trudijo narediti konec mačizmu in kulturi, ki ji vladajo moški E ↑máčo
máher -ja m, člov. (á) pog.
kdor zna kaj dobro, spretno narediti, organizirati; mojsterSSKJ: Postal je pravi maher za lesene strope E ← nem. Macher 'organizator, vodja, sposoben človek' iz machen 'delati, narediti'
múltipráktik -a m (ȗ-á)
1. gospodinjska priprava za mešanje, stepanje, rezanje: Od manjših gospodinjskih aparatov naj bi imela vsaka kuhinja multipraktik, ročni mešalnik in palični mešalnik
2. člov. ekspr. kdor zna mnogo stvari dobro narediti: Je vizualni multipraktik; njegova umetnost vključuje slikarstvo, kiparstvo, animacijo, industrijsko oblikovanje, modo E v prvem pomenu ← agl. multipractic (food processor) 'večnamenski (kuhinjski strojček)' iz (↑)multi… + (↑)práktičen; v drugem pomenu (↑)multi… + (↑)práktik
nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ)
neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik
odreagíratiSSKJ -am dov. (ȋ)
narediti kaj, pokazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, stanje pričakuje: Zavarovalnica mora odreagirati na nezadovoljstvo čakajočih bolnikov E (↑)reagírati
odstopítiSSKJ odstópitiSSKJ -im dov. (ī; ọ́ ọ̑)
narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstavitiSSKJ: Zaradi te afere bi morali takoj odstopiti ministra E (↑)stopíti
odznáčiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več označeno: Napaka je že to, da mora uporabnik samostojno odznačiti, da tega ne želi, ne pa označiti E (↑)znáčiti
ohrapáviti -im dov. (á ȃ)
narediti kaj hrapavo: ohrapaviti cestišče; Površina se ohrapavi s peskanjem E ↑hrapáviti
optimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimizirati: Nenormalno visoke podražitve vhodnih surovin ne bodo mogli prenesti v prodajne cene mesa in izdelkov, zato so iskali notranje rezerve in optimirali proizvodnjo E ← nem. optimieren iz lat. optimus 'najboljši'
optimizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimirati: V serijsko opremo vseh kompaktnih fotoaparatov sodi prepoznavanje obrazov – funkcija, ki samodejno zazna enega ali več obrazov v kadru in glede na razmere optimizira ostrino in osvetlitev E ← nem. optimisieren, agl. optimise iz lat. optimus 'najboljši'
ozemljítiSSKJ -ím dov. (ī í) ekspr.
1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo
2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
pedométer -tra m (ẹ́)
priprava za štetje korakov; merilnik korakov: Vsak dan bi morali narediti vsaj 10.000 korakov – priskrbimo si pedometer, ki jih bo štel E ← agl. pedometer, nem. Pedometer iz lat. pēs 'noga' + (↑)méter
pésto -a m (ẹ̑)
gosta kremasta omaka navadno iz bazilike, značilna zlasti za sredozemske kuhinje: preliti testenine s pestom; narediti pesto s čemažem; peteršiljev pesto; Pesto je odličen tudi na raviolih ali kot dodatek k paradižniku na različnih predjedeh E ← it. pesto, prvotno 'zmečkan, stlačen', iz (↑)peštáti
poameričánitiSSKJ -im dov. (á ȃ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poamerikaniti, zamerikanizirati: Nemški socialdemokrati so povsem poameričanili svojo predvolilno kampanjo in dosegli velik volilni uspeh E iz američániti po imenu prebivalca države ali celine Amerika
poamerikánitiSSKJ -im dov. (á ȃ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, zamerikanizirati: Na vsak način želijo poamerikaniti svoj narod E iz amerikániti k (↑)amerikánski
pofótkati -am dov. (ọ̑) pog.
narediti posnetke za zapis v pomnilniški medij fotoaparata; fotografiratiSSKJ: Plemeniti gospodje ne hodijo slikat naših golobov, temveč si privoščijo izlet v Benetke in tam pofotkajo prelepe fontane E ↑fótkati
pohitrítiSSKJ -ím dov. (ī í)
narediti, da je delovanje česa hitrejše, učinkovitejše: pohitriti disk; pohitriti prenos podatkov; Pohitrili so obstoječe in nove 64-bitne aplikacije E iz hitríti iz (↑)híter
potujíti -ím dov. (ī í)
narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujíti
prèdoglèd -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́)
1. ogled postavitve za natis izdelane strani na računalniškem zaslonu: hiter predogled; predogled preloma; predogled strani; Predogled tiskanja je uporabna zadeva, saj lahko, preden spletni dokument pošljemo tiskalniku, ugotovimo, kako obsežen je in ali ga je po širini sploh mogoče stlačiti na izbrano velikost papirja
2. predhodni ogled: narediti predogled; V Iraku je skrbel za predogled strateških točk in nastanitev E (↑)pred... + (↑)oglèd
prizemljíti -ím dov. (ī í)
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev
3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
rasterizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti raster: Dobra lastnost je ta, da je tisk zelo hiter, če imamo razmeroma hiter računalnik, saj se dokumenti rasterizirajo v računalniku hitreje kakor v krmilniku tiskalnika E (↑)ráster
razgreníti -ím dov. (ī í)
narediti, povzročiti, da kaj ni več grenko: Plod oljke je potrebno razgreniti in nato konzervirati v slanici ali olju E (↑)greníti
razpršítiSSKJ -ím dov. (ī í)
narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot; diverzificirati (2): razpršiti naložbe; razpršiti premoženje; Menim, da je primerno večji del portfelja razpršiti med največja podjetja z močnimi bilancami iz glavnih delniških indeksov E (↑)pršíti
razvójnik -a m, člov. (ọ̑)
strokovni delavec, ki v podjetju proučuje možnosti za razvoj novih programov in spremembe, izboljšave že obstoječih ter pripravi ustrezno dokumentacijo za njihovo realizacijo: raziskovalci in razvojniki; Največja težava vsakega razvojnika je narediti najboljši izdelek na svetu za najnižjo ceno E univerbizirano iz razvójni inženír, svetoválec
remake -ka cit. [rimêjk] in rimêjk -a m (ȇ)
novejši posnetek, novejša izvedba uspešnega starejšega umetniškega dela, zlasti filmskega, gledališkega, glasbenega: Najprej je treba povedati, da je to pravzaprav remake, in sicer znamenitega filma Dvanajst jeznih mož, ki ga je leta 1957 posnel Sidney Lumet s Henryjem Fondo v naslovni vlogi | To je samo rimejk avantgard, kakršne gledamo na Beneškem bienalu E ← agl. remake, prvotno 'ponovno narediti', iz (↑)re… + make 'delati, narediti'
samovšéčnež -a m, člov. (ẹ̑)
kdor je všeč samemu sebi: aroganten samovšečnež; Ljudje smo, z menoj vred, samovšečneži, prepričani, da znamo nekaj narediti najbolje in edini prav E (↑)samovšéčen
sesútiSSKJ -sújem dov. (ú ȗ) pog.
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, opravljati svojo nalogo: Vojaška invazija je sesula državo in skoraj uničila družbo
2. onemogočiti, preprečiti uveljavitev, uresničitev česa: Vsaka malenkost se pozna in ti lahko sesuje načrte
3. vzeti pomen, veljavo, vrednost: Ko te mediji enkrat sesujejo, skoraj ni več vrnitve E (↑)súti
sfalíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Izstrelek napadalcev je sfalil tarčo
2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Pijanec je bil tako nabasan, da je sfalil blok in skoraj vlomil, ker ni mogel odkleniti vrat
3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: sfaliti z naslovom; Poročilo varuha človekovih pravic nas točno opozarja, kje smo sfalili, česa kje nismo naredili
4. zmanjkati do polne mere, do določene meje: Zelo dobri smo bili, sfalil nam je le kanček sreče
// zmanjkati: sfaliti za plače; Če se bo trend zviševanja porabe nadaljeval, bo nafte sfalilo že čez 10 let E ↑falíti
virtualizírati -am dov. in nedov. (ȋ) rač.
narediti, da kaj obstaja, deluje, poteka v računalniškem okolju in posnema resničnost, zlasti dejansko opremo, programe: Poleg virtualizacije strojne opreme je mogoče virtualizirati tudi druge komponente informacijskega sistema: operacijske sisteme, aplikacije, shrambe podatkov omrežja, grafiko E ← agl. virtualise iz ↑virtuálen
zablefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zblefirati: zablefirati emocije; Tisti, ki imajo z javnim nastopanjem več izkušenj, delujejo suvereno, imajo izoblikovan nastop in znajo v kočljivih položajih tudi zablefirati E (↑)blefírati
zagrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
narediti kaj z namenom doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: zagrebsti se za mesto direktorja; Zagrebel se je za vsako žogo E ↑grêbsti se
zaklenítiSSKJ -klénem dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da se onemogoči, omeji uporaba česa ali prepreči nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem: zakleniti telefon; zakleniti datoteke; S polovičnim pritiskom sprožilca fotoaparata zaklenemo nastavitve samodejnega ostrenja in parametre osvetlitve
2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: Vratar je zaklenil gol E = stcslov. zaklenǫti < pslov. *zakle(p)nǫti k ↑zaklépati
zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizírati
zatípek -pka m (ȋ)
napaka pri tipkanju: narediti zatipek; Že v naslovu, v drugi besedi imate zatipek E (↑)zatípkati
zblefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zablefirati: V radijskem studiu je moč marsikaj zblefirati, v živo pa pokažeš, kdo si E (↑)blefírati
zgenerírati -am dov. (ȋ)
1. s pomočjo elektronskih naprav narediti, povzročiti, da kaj nastane: zgenerirati datoteko; zgenerirati kodo; Na forumu je več kot dvajset tisoč registriranih uporabnikov, ki so zgenerirali na stotisoče sporočil
2. narediti, povzročiti, da kaj nastane sploh; ustvaritiSSKJ: Ocenili smo, da lahko z razpoložljivimi sredstvi skupaj s privatnim kapitalom zgeneriramo okrog 200 milijonov evrov investicij E (↑)generírati
zjêbati -em in -am dov. (ȇ) vulg.
1. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje ali propade: Ti naduteži bojo zjebali slovensko košarko
2. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj: S člankom ni hotel nikogar zjebati, hotel je le, da se uredijo razmere glede avtorskih pravic
3. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: Če preveč spiješ, te zjebe E (↑)jébati
zminírati -am dov. (ȋ)
1. razstreliti kaj z minami, eksplozivom: Vojska je bloke zminirala zato, ker so menda iz njih na začetku prejšnjega tedna izstrelili raketo, ki je zadela vojaški helikopter
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj ne doseže svojega cilja, namena: Pripravljeni so tudi večkrat zminirati javni razpis na sodišču in jih sploh ne zanima škoda, povzročena investitorju E (↑)minírati
zrelaksírati -am dov. (ȋ) pog.
narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: Dodatno se lahko zrelaksirate s poslušanjem glasbe, medtem ko vam lahko buljenje v TV in prebiranje časopisa ponovno zbijeta voljo do življenja E (↑)relaksírati
žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Število zadetkov: 49