aêrofotografíja -e ž, pojm. (ȇȋ) ukvarjati se z ~o; števn. narediti ~o
alkalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alkalizíranje (ȋ) kem. |narediti, delati alkalno|: kaj ~ raztopino
antikizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antikizíranje (ȋ) |delati, narediti podobno antičnemu|: kaj ~ arhitekturo
avtomát -a m (ȃ) polniti steklenice z ~om; streljati z ~om z brzostrelko; slabš. narediti iz ljudi ~e |ljudi brez volje, zavesti|
banalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; banalizíranje (ȋ) |delati, narediti banalno|: koga/kaj ~ dogodek
bístven -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ problem; publ. narediti ~o napako veliko, hudo
bístveno -ega s, pojm. (ȋ) izpustiti kaj ~ega
bístvenost -i ž, pojm. (ȋ)
bordírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bordíranje (ȋ) obrt. |delati, narediti obrobo|
desakralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; desakralizíranje (ȋ) neobč. |narediti, da kaj ni več vzvišeno, sveto|: koga/kaj ~ človeka; ~ tradicionalne vrednote
dìm díma m, snov. (ȉ í) cigaretni ~; dati meso v ~ prekajevati; števn., knj. pog. potegniti nekaj ~ov |narediti nekaj vdihov pri kajenju|
dispozícija -e ž (í)
1. nagnjenost, dovzetnost: dedne ~e; ~ za bolezen
2. delati po ~ah po navodilih, po napotkih; narediti ~o za spis osnutek, načrt; pojm. ~ dvoran v muzeju razvrstitev, razporeditev
dognáti -žênem dov. dognánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ resnico; dognati kaj do česa neobč. ~ prevod do popolnosti izoblikovati; star. ~ kupčijo do konca izvesti, narediti
drsálnica -e ž (ȃ) narediti ~o na klancu
dŕsnica -e ž (ȓ) narediti ~o v klancu
féntati -am dov. -an -ana; féntanje (ẹ́) neknj. ljud. koga/kaj Kar prime v roko, vse ~a uniči; ~ človeka umoriti, ubiti
féntati se -am se (ẹ́) nizk. |narediti samomor|
..ficírati drugi del podr. zlož. (ȋ) |delati, narediti| elektrificírati, rusificírati
..fikácija drugi del podr. zlož. (á) |delati, narediti| elektrifikácija, rusifikácija
ganíti in gániti -em dov. gáni -íte in -te; gánil -íla, gánjen -a; gánjenje; (gánit) (í/ȋ/á á) koga/kaj z/s čim ~ gledalce z igro; pešaj.: ~ z roko narediti gib; ~ roko premakniti; poud. ~ dekletu srce |vzbuditi njeno naklonjenost|
ganíti se in gániti se -em se (í/ȋ/á á) z nikalnico stati in se ne ganiti; poud. ne ~ ~ iz hiše več dni |iti, oditi|
gúmbnica -e ž (ȗ) narediti ~o; nagelj v ~i
híperdimenzionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; híperdimenzioníranje (ȋȋ) publ. delati, narediti preveč razsežno: kaj ~ stavbo
hítrica -e ž, pojm. (ȋ) delati napake zaradi ~e; na ~o, v ~i; narediti kaj z največjo ~o
hókuspókus -a m, pojm. (ọ̑ọ̑) poud. |čarovne besede, čarovna znamenja|: narediti dež s ~om; števn., poud. Otroci počnejo različne ~e |neresna dejanja|
ikebána -e ž (ȃ) narediti ~o; pojm. pravila ~e
inaktivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inaktivíranje (ȋ) neobč. |narediti nedejavno|: koga/kaj ~ sodelavce; biol. ~ virus
incízija -e in incizíja -e ž (í; ȋ) zdrav. delati, narediti ~o vrez, rez
izpeljáti -péljem tudi izpeljáti -ám dov.; drugo gl. peljati (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) kaj ~ ovinek; ~ kupčijo, načrt, misel do konca; publ. ~ akcijo narediti, opraviti; izpeljati koga/kaj iz česa ~ otroke iz nevarnosti; Lastovka je izpeljala mladiče (iz gnezda)
izpeljáti se -péljem se tudi izpeljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) iz česa Siničke so se izpeljale (iz gnezda)
izpít1 -a m (ȋ) strokovni ~; ~ iz angleščine; popravni ~; ~ za strojevodjo; ~ pred komisijo; šol. žarg.: položiti ~ narediti; pasti na ~u ne opraviti ga
izvršíti -ím dov. izvŕšil -íla, nam. izvršít/izvršìt; drugo gl. vršiti1 (í/ȋ í) kaj pravn. ~ smrtno kazen; ~ pomembno delo → narediti, opraviti; ~ napad → napasti; ~ povelje, ukaz → izpolniti
izvršíti se -ím se (í/ȋ í) → zgoditi se, pripetiti se: V duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe
jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati
kalkulácija -e ž, pojm. (á) ~ cen računanje, račun; števn., gosp. narediti ~o stroškov |predračun, račun|
kópija -e ž (ọ́) narediti ~o načrta
koristoljúbje -a s, pojm. (ȗ) narediti kaj iz ~a
kóža -e ž (ọ́) opraskati si ~o; bolezni ~e; poud.: nositi ~o naprodaj |izpostavljati se nevarnostim|; odnesti celo ~o |nepoškodovan priti iz tepeža, boja|; ustrojiti komu ~o |pretepsti ga, narediti ga pohlevnega|; snov., knj. pog. torbica iz prave ~e iz pravega usnja
krajšáva -e ž, pojm. (ȃ) pri ~i besedila narediti napake |pri krajšanju|; števn., jezikosl. ~e in v celoti izpisane besede
kríž1 -a m s -em (í) postaviti ~; latinski ~; ~i v oknu; cestni ~; poud. ~ božji, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|; ver.: blagosloviti s ~em; narediti ~ prekrižati se; poud.: ~ imeti s kom |težave, trpljenje|; dopolniti šest ~ev |šestdeset let|; nevtr. bolečine v ~u |v predelu ob hrbtenici|; |igralna karta|; prakt.sp. rdeči ~ rešilni avtomobil
krížkráž1 -a m s -em (í/ȋá; í/ȋȃ) poud.: narisati velik ~ |črti v obliki črke X|; ~ črt, gub |veliko|; narediti ~ čez kaj |odločno zavrniti, razveljaviti kaj|
lepénka -e ž, snov. (ẹ́) narediti škatlo iz ~e; strešna ~
lévi -a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|
léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentlje
lévost -i ž, pojm. (ẹ́)
línija -e ž (í) avtobusna ~ proga; dolga ~ hiš vrsta; mejna, obrambna, ravna ~ črta; moderna ~ avtomobila oblika, obris; moška ~ moški potomci, potomci moškega; proizvodna ~ |sistem naprav|; vitka ~ postava; telefonska ~ |sistem valov|; knj. pog. narediti kaj po ~i najmanjšega odpora |s čim manjšim trudom|; neobč. ~ dejanja v drami tok, potek; polit. žarg.; biti na ~i |v skladu z veljavno politično smerjo|; delati po politični ~i politično, v politiki; ptt žarg. ~ je zasedena telefonska zveza; publ.: razvojna ~ našega gospodarstva načela, smernice; podpreti koga na celi ~i popolnoma, v celoti
lókniti -em dov. (ọ́ ọ̑) poud. kaj ~ žganje iz steklenice |narediti požirek|
luknjáča -e ž (á) z ~o narediti luknjice v jermen
móst -ú in móst -a m, prva oblika dalje môstu -- môstu móstom; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) železniški ~; šport. (odskočna) miza; zdrav. zobni mostiček; publ. prepeljati po zračnem ~u |z letali|; poud. narediti ~ med narodoma |ustvariti prijateljske stike|
móž -á m -u -á -u -em; -á móž -éma -á -éh -éma; možjé móž -ém -é -éh -mí člov. (ọ̑ ȃ)
1. zakonski ~; pokr. biti bratu za ~a za (poročno) pričo; poud.: črni ~je |pogrebniki|; figa ~ figamož; občinski ~ |odbornik; uslužbenec|; ~ postave |policist|; Bodi ~ in ne cmera |odločen, pogumen|; poud. biti ~ beseda |narediti, kar je bilo obljubljeno|
2. nardp.: povodni ~; ledeni ~je |majski svetniki|; poud. slamnati ~ |strašilo|
móžev -a -o (ọ̑)
naftalín -a m, snov. (ȋ) dati vrečko ~a med obleko; poud. potegniti, vzeti koga iz ~a |narediti, da kdo spet nastopa v javnosti|
namésto nepravi predl. z rod. (ẹ̑) narediti kaj ~ drugih; Pojdi tja ~ mene; ~ danes pridi jutri
namésto da protiv. vez. zv. (ẹ̑) ~ ~ bi delal, postopa
napákica -e ž (ȃ) manjš.; poud. narediti ~o |napako|
naplêsti -plêtem dov.; drugo gl. plesti (é) kaj ~ lepe puloverje; poud. naplesti koga/kaj ~ razgrajača |natepsti, pretepsti|; poud. naplesti komu kaj ~ staršem veliko hudega |skrivaj pripraviti, narediti|; naplesti kaj o kom/čem ~ ~ dogodku različne zgodbe |izmisliti si; povedati|
napôl2 in na pôl [-u̯] mer. prisl. (ȏ) ~ kuhan krompir; ~ prazen avtobus; biti samo ~ pod streho; govoriti ~ za šalo, ~ zares; ~ se vzdigniti; poud. narediti kaj samo ~ |površno|; samo ~ poznati koga |ne dobro, nekoliko|
naredíti -ím dov. narêdi -íte; narédil-íla, -ít/-ìt, narejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ nove čevlje, obleko; ~ izpit; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ šotor postaviti; pomožniški pomen: ~ skok, zasuk skočiti, zasukati se; poud. ~ konec trpinčenju |končati trpinčenje|; narediti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; ~ dekletu nekaj hudega; narediti koga za kaj ~ sina za dediča, za direktorja
naredíti se -ím se (í/ȋ í) Na ribniku se je naredil led; poud. Fant se je naredil |se je razvil, je zrasel|; narediti se kakšnega ~ ~ gluhega
nasvèt -éta m (ȅ ẹ́) moder ~; narediti kaj po ~u
našpíčiti -im dov. -en -ena; našpíčenje (í ȋ) neknj. pog., poud. komu kaj ~ učitelju grdobijo |narediti|; neknj. pog. našpičiti kaj Pes je našpičil ušesa |prisluhnil z dvignjenimi uhlji|
nèposnemljívo nač. prisl. (ȅí) ~ narediti kaj; poud. ~ lep |zelo|
nèproduktíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȋ; ȅȋ) ~a organizacija; gospodarsko ~ poklic nedonosen; biti ~ pri delu malo narediti; ~a polemika |brez rezultata|;
nèproduktívni -a -o (ȅȋ) ~a dejavnost neproizvodna dejavnost
nèproduktívnost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèstrokôvno nač. prisl. (ȅó/ȏ) ~ narediti
nèučinkovít -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȋ; ȅȋ) ~ ukrep; Kazen je bila ~a; poud. biti ~ pri delu |premalo narediti|
nèučinkovítost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèvíden1 -dna -o (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí) ~ šiv, vbod; poud.: narediti se ~ega |neopaznega|; ~a stran meseca; ~e sile |neznane|; Bakterije so s prostim očesom ~e
nèvídni -a -o (ȅí) geom. ~ rob; ~o črnilo
nèvídnost -i ž, pojm. (ȅí)
nèzavédno nač. prisl. (ȅẹ́) ~ iskati z očmi koga; ~ narediti napako
nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji
objést -i ž, pojm. (ẹ̑) neobč. narediti kaj iz ~i iz objestnosti
oblažíti -ím dov. oblážil -íla, nam. oblažít/oblažìt; oblažênje; drugo gl. blažiti (í/ȋ í) kaj ~ bolečine; privzdig. oblažiti koga ~ ljudi |narediti jih blage, plemenite|
obnoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) poud. Vsi so čisto obnoreli |postali nespametni, nerazsodni|; poud. obnoreti koga Vsako žensko hoče ~ |narediti nespametno, nerazsodno|
obrstíti -ím dov. obŕsti -íte; obŕstil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. |objesti, obžreti (brste)|: kaj Krave so obrstile mladike
obrstíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. |narediti brste|
obstáti2 -stojím dov., nam. obstàt/obstát; drugo gl. stati2 (á í) narediti nekaj korakov in ~; redk. Črpalka ~i se ustavi, obstane
oddíh -a m (ȋ) med pitjem narediti nekaj ~ov |vdihov ali izdihov|; pojm. Med ~om rad bere; za ~ hoditi v gore
odklòn -ôna m, pojm. (ȍ ó) ~ od tradicije; fiz. ~ svetlobe; števn. duševni ~; idejni ~i; šport. narediti pet ~ov
odpòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) vdati se brez ~a; čutiti ~ do ljudi; ~ proti novostim; knj. pog. narediti kaj po liniji najmanjšega ~a |s čim manjšim trudom|; publ.: sodelovati v ~u v odporniškem gibanju; nuditi ~ → upreti se
operacionalizírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; operacionalizíranje (ȋ) kaj ~ spoznanje |narediti ga uporabno, učinkovito|
opómnik -a m (ọ̑) |sredstvo za spomnjenje|: narediti ~; obesiti ~ na vrata
optimalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; optimalizíranje (ȋ) |narediti, da je kaj najbolj ugodno, najboljše|: kaj Računalnik ~a obliko izdelka; ~ posege v okolje
optimizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; optimizíranje (ȋ) |narediti, da je kaj najbolj ugodno, najboljše|: ~ dele strojev; Programer ~a kodo
osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcev
osébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblika
osébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napak
osébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega
oslaríja1 -e ž (ȋ) slabš. |neumnost|: narediti ~o; govoriti ~e
osvéstiti -im dov. osvéščen -a; osvéščenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga ~ ponesrečenca → zbuditi ga iz nezavesti; idejno ~ koga → ozavestiti; osvestiti koga česa ~ prestopnika krivde → narediti, da se zave krivde
osvéstiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) česa ~ ~ svoje krivde → zavedeti se; Ponesrečenec se je osvestil → se zavedel, se zbudil iz nezavesti
osvežíti -ím tudi osvéžiti -im dov. osvéžil -íla tudi osvéžil -a, nam. osvežít/osvežìt tudi osvéžit; osvežênje tudi osvéženje; drugo gl. svežiti (í/ȋ í; ẹ̑) koga/kaj Pijača ga je osvežila; ~ zrak; poud. ~ barve na sliki |narediti jih bolj izrazite|; osvežiti komu kaj poud. ~ učencem znanje |obnoviti|
osvežíti se -ím se tudi osvéžiti se -im se (í/ȋ í; ẹ̑) ~ ~ v potoku
pavlíhovstvo -a s, pojm. (í) poud. jeziti se zaradi fantovega ~a |neresnosti, norčavosti|; števn., poud. narediti kako ~ |šaljivo, hudomušno dejanje|
pečeníca -e ž (í) |klobasa|: narediti ~e; snov. ~ z zeljem
perpetuírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; perpetuíranje (ȋ) izobr. |narediti, delati kaj trajno, stalno|
petrificírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; petrificíranje (ȋ) poud. kaj ~ svoje nazore |narediti jih toge, nespremenljive|
petrificírati se -am se (ȋ) fosilizirati se, kamneti
piruéta -e ž (ẹ̑) |lik umetnostnega drsanja|; neobč. narediti ~o na peti obrat
plán1 -a m (ȃ) narediti ~ načrt; finančni ~; letni ~; ~ mesta zemljevid; film. prvi, drugi, veliki ~; poud. hoteti biti v prvem ~u |v ospredju, prvi|
plástika -e ž (á) razstava plastik; zdrav. žarg. narediti ~o nosu plastično operacijo; pojm. razvoj abstraktne ~e |kiparstva|; neobč. ~ opisa v romanu plastičnost; snov., prakt.sp. predelava ~e plastične mase
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
podolgovàt -áta -o [u̯g]; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ list; narediti odprtino ~o
podolgovátost -i [u̯g] ž, pojm. (á)
podvzéti -vzámem dov. podvzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) publ. kaj ~ vse, kar je potrebno → ukreniti, storiti, narediti
pofíniti -im dov. pofínjen -a (í ȋ) poud. |narediti bolj fino, uglajeno|: Družba ga je pofinila; koga/kaj ~ jezik
pogospóditi -im dov. -en -ena; pogospódenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) poud. koga hoteti ~ moža |narediti za gospoda|
pogospóditi se -im (ọ́ ọ̑; ọ̑) poud. V mestu se je hitro pogospodil |postal gosposki|
pogospôditi -im dov. -en -ena; pogospôdenje (ó ȏ) poud. koga/kaj ~ navade |narediti jih gosposke|
pogospôditi se -im se (ó ȏ) poud. |postati gosposki|
pogŕčiti -im dov. -en -ena; pogŕčenje (ŕ ȓ; ȓ) |narediti grško|
pohitéti -ím dov.; drugo gl. hiteti (ẹ́ í) z/s čim ~ z delom, z odgovorom; ~ domov; z nedoločnikom ~ narediti nalogo |hitro narediti|
pohudíčiti ga -im ga dov. (í ȋ) knj. pog. narediti napako: Bal se je, da ga ne bi kje pohudičil
pokídati -am dov. -an -ana (í ȋ) star. kaj ~ gnoj skidati; ~ hlev počistiti, očistiti
pokídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati jo -am jo (í ȋ) knj. pog., poud. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
pokídati se -am se (í ȋ) poud. Ptič se mu je pokidal na klobuk |se iztrebil|; knj. pog., poud. pokidati se na koga/kaj ~ ~ ~ navodila |ne upoštevati jih|
poklónček -čka in poklônček -čka m (ọ̑; ȏ) manjš. posloviti se s ~om; poud. narediti dekletu ~ |izraziti pohvalo, priznanje|
pokreníti● -krénem dov. pokrénjen -a; drugo gl. kreniti (í/ȋ ẹ́) kaj ~ akcijo začeti; ~ vse za izboljšanje razmer narediti, ukreniti; ~ zanimanje za jezik vzbuditi
polomíti -lómim dov. polómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ograjo, stol; poud. ~ uro |pokvariti|; poud. polomiti koga v pretepu so ga polomili |hudo poškodovali|; polomiti komu/čemu kaj ~ drevesom vrhove; poud. ~ komu kosti, rebra |zelo ga pretepsti|
polomíti ga -lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|: Pošteno ga je polomil; ~ ~ pri izpitu
polomíti jo -lómim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|
polomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud. ~ ~ pri padcu |hudo se poškodovati|
položíti -ím dov. polôži -íte; polóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ knjigo na mizo; knj. pog. Bolezen ga je položila |zaradi bolezni mora ležati|; ~ ranjenca na nosila; ~ izpit → opraviti, narediti; ~ prisego → priseči; ~ račun za kaj → zagovarjati se; ~ roko na koga → udariti, pretepsti ga; ~ roko nase → narediti samomor; položiti komu/čemu kaj ~ kravam seno
položíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ po klopi in zaspati |uleči se|
ponaredíti -ím dov.; drugo gl. narediti (í/ȋ í) kaj ~ spričevalo
ponoríti -ím dov. ponóril -íla, nam. ponorít/ponorìt; drugo gl. noriti (í/ȋ í) poud. |narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna|: koga Pijača ~i človeka
popóljčiti -im dov. -en -ena; popóljčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) |narediti poljsko|: koga/kaj ~ ime
poréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ otrok; poud. ~ smehljaj |nagajiv|; biti zelo ~
porédnost -i ž, pojm. (ẹ́) narediti kaj iz ~i; števn. otroške ~i
posében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) čisto ~ vonj; ~e okoliščine; poud. Ima ~ dar za petje |izrazit|
posébni -a -o (ẹ̑) ~a salama; mat. ~o število
posébno -ega s, pojm. (ẹ̑) narediti kaj ~ega
posébnost -i ž, pojm. (ẹ̑) ~ slikarjevih barv; števn. stilne ~i
pôsel2 -sla [-u̯] m (ó) bančni ~i; publ. opravljati predsedniške ~e biti predsednik; poud.: dobiti nov ~ |delo, zaposlitev|; lotiti se ~a |dela, opravila|; narediti dober ~ |kupčijo|
posráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj ~ stranišče |umazati z iztrebljanjem|
posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|
postoríti -ím dov.; drugo gl. storiti (í/ȋ í) neobč. kaj ~ to in ono narediti, opraviti
posvetníčiti -im dov. -en -ena; posvetníčenje (í ȋ) poud. koga |razglasiti za svetnico, svetnika|
posvetníčiti se -im se (í ȋ) poud. |narediti se svetniškega|
pošíniti -em dov. pošínjen -a (í ȋ) poud. kaj ~ nov izgovor |domisliti se, izmisliti si|
pošíniti ga -em ga (í ȋ) knj. pog., poud. |dobro povedati, narediti|
pošíniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud. |dobro povedati, narediti|
pošíniti se -im se (í ȋ) star. sključiti se, upogniti se
potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati
potéza -e ž (ẹ̑) črtati z odločnimi ~ami; nežne, ostre ~e na obrazu; publ. narediti navpično ~o črto; ena od potez njegovega značaja |lastnosti, značilnosti|; s preračunljivo ~o urediti položaj |z ukrepom, dejanjem|; biti na ~i; šah.
poveljáviti -im dov. poveljávljen -a; poveljávljenje (á ȃ) pravn. kaj |narediti veljavno|
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
préča -e ž (ẹ́) narediti ~o; česati se na ~o
prèdizméra -e ž (ȅẹ̑) narediti ~e pred začetkom gradnje
prednòs -ôsa m (ȍó) šport. narediti ~
prednóžka -e ž (ọ̑) šport. narediti ~o
prefíniti -im dov. prefínjen -a; prefínjenje (í ȋ) kaj |narediti kaj lepše, bolj izbrano|
premèt -éta m (ȅ ẹ́) jezikosl. ~ jezičnikov; šport. narediti ~
prenaredíti -ím dov.; drugo gl. narediti (í/ȋ í) kaj ~ obleko; prenarediti kaj v kaj ~ plašč v suknjič
prenaredíti se -ím se (í/ȋ í) star. spremeniti se (na bolje): Fant se je zadnja leta zelo prenaredil
presója -e ž, pojm. (ọ̑) narediti kaj po lastni ~i; ~ položaja; neobč. ~ literarnega dela ocenitev; števn., neobč. gledališke ~e ocene
prevál1 -a tudi prevàl -ála m (ȃ; ȁ á) narediti ~; ~ naprej, nazaj
prežgánje -a s, snov. (á; ȃ) narediti ~
pridélati -am dov. -an -ana; pridélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ krompir in zelenjavo; iron. ~ izgubo |narediti|
prihódnjič zapored. prisl. (ọ̑) ~ ga bomo lepo sprejeli; narediti kaj do ~; Opozori ga, da bo vedel za ~ za drugič
prijáteljstvo -a s, pojm. (ȃ) skleniti s kom ~; narediti kaj iz ~a
priklécniti -em dov. priklécnjenje (ẹ́ ẹ̑) |narediti priklek|: ~ pred gosti
priklèk -éka m (ȅ ẹ́) narediti ~; pozdraviti s ~om
priklòn -ôna m (ȍ ó) narediti ~
primitíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~e oblike življenja; narediti ~o ognjišče preprosto, enostavno; slabš. biti grob in ~ |neizobražen, nekulturen|
primitívni -a -o (ȋ) ~e živali; ~o poljedelstvo
primitívnost -i ž, pojm. (ȋ)
priporočílo -a s (í) narediti kaj po ~u, na ~ koga
prisíla -e ž, pojm. (ȋ) narediti kaj brez ~e
prispodóbiti -im dov. prispodóbljen -a; prispodóbljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |narediti prispodobo|: kaj ~ srečo; neobč. prispodobiti koga/kaj komu/čemu ~ ženo marljivi čebeli
produktíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zelo ~a organizacija; gospodarsko ~ poklic donosen; biti ~ pri delu veliko narediti
produktívni -a -o (ȋ) ~ del prebivalstva
produktívnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ delavcev storilnost
prôstor -óra m (ó ọ́) ~ je premajhen; dati, narediti komu ~; parkirni ~; ~ za rože; publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem ~u v srednji Evropi; pojm. ~a je še dovolj; publ. slovenski kulturni ~ slovenska kultura, slovensko kulturno življenje
púst1 -a m, pojm. (ȗ) poročiti se pred ~om; živ. praznovati ~a; poud. obleči se kot za ~a |neprimerno, smešno|; števn., nardp. narediti, pokopati ~a; pokr. Po vasi hodijo ~i maškare, pustne šeme
rahločútje -a s, pojm. (ȗ) narediti kaj iz ~a
razdréti -drèm in razdréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. razderó, -ì -íte in -i -íte; razdŕl -a, -èt/-ét, razdŕt -a; razdŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj ~ kosilnico; knj. pog. ~ krilo sparati; poud.: ~ pogodbo |razveljaviti|; ~ prijateljstvo |narediti, da preneha obstajati|; ~ šalo |povedati jo|
razdréti se -drèm se in razdréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) poud. Napovedana poroka se je razdrla |se ni uresničila|
razkorák -a m, pojm. (ȃ) s poskokom narediti ~; postaviti se v ~; stopati v ~u; publ. ~ med besedami in dejanji neskladje, neskladnost
razkréka -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč. |široka razmaknitev nog|: narediti ~o; hoditi v ~i
razljúditi -im dov. -en -ena; razljúdenje (ú ȗ) neobč. |narediti, da kaj ni več poseljeno|: kaj Vojna je razljudila deželo
raznóžka -e ž (ọ̑) šport. narediti ~o
rázovka -e ž (á) šport. narediti ~o
razumljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ pojav; Njena zaskrbljenost je ~a
razumljívo -ega s, pojm. (í) narediti kaj ~ega
razumljívost -i ž, pojm. (í)
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
rokírati -am dvovid., nedov. -ajóč; rokíranje (ȋ) |narediti rokado|
rutinêrsko primer. prisl. (ȇ) ~ narediti kaj
sakralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sakralizíranje (ȋ) neobč. narediti vzvišeno, sveto: kaj ~ umetnost
sámopresója -e ž, pojm. (ȃọ̑) narediti kaj po ~i
sekularizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sekularizíranje (ȋ) |narediti, da je kaj posvetno, državno|: kaj ~ cerkveno posest; ~ šolstvo
senzacionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ pisati vzbujajoč razburjenje, govorice v javnosti; poud. narediti ~ veliko torto |izredno|
sêrija -e ž (é) izdelovati v majhnih, velikih ~ah; televizijska ~; ~ člankov, znamk; prva ~ motorjev; publ. narediti ~o napak veliko
sformalizírati -am dov. -an -ana; sformalizíranje (ȋ) |narediti formalistično|: kaj ~ odnose
sformalizírati se -am se (ȋ) |postati formalističen|
síla1 -e ž, pojm. (í)
1. ~ trenja, vetra; ~ volje; na ~o odpreti vrata s silo; klic v ~i |sporočilo|; neobč. v smrtni ~i stiski, nevarnosti; poud.: delati, storiti komu ~o |siliti, prisiljevati koga|; z zadnjimi ~ami se vrniti |komaj, zelo težko|; od ~e natančen človek |zelo|; za ~o govoriti angleščino |bolj slabo|; po vsej ~i hoče oditi |vsekakor|; publ. narediti kaj po ~i razmer ker ni (bilo) druge izbire, prisilno; poud. Slišati je, da je bolan. -Oh, ni ~e |ni hudo|
2. vodilna gospodarska ~; vojaške ~e; zgod. ~e osi; ~ zaščitnica |država|; biti gonilna ~ društva |gibalo|; publ.: delovna ~ delavci; jedrske ~e države z jedrskim orožjem; ~e reda policija, vojska
síla4 povdk. (í) poud. Ravno ~ ti je bila to narediti |Ni ti bilo treba|
simpatíja -e ž, pojm. (ȋ) čutiti, kazati ~o do sodelavca naklonjenost; kazati ~o do revolucije, za revolucijo naklonjenost, privrženost; narediti kaj iz ~e do trpečega iz sočutja, iz usmiljenja; sprejeti roman s ~o z navdušenjem, z odobravanjem; števn., člov., poud. najti si novo ~o |dekle|
skázek -zka m (ȃ) poud. iz slike narediti pravi ~ |slab izdelek|
sklasíti se -ím se in sklasíti -ím dov. sklásil (se) -íla (se); sklasênje; drugo gl. klasiti se (í/ȋ í; í/ȋ í) |narediti klase|: Pšenica (se) ~i
skòk skóka in skòk skôka m (ȍ ọ́; ȍ ó) narediti pet ~ov; ~ z mesta; ~ čez potok; ~ čez konja, kozo; ~ na glavo; ~ skozi okno; ~ v višino; ~i v vodo; ~ ob palici, s palico; publ. velik gospodarski ~ države napredek; poud.: miselni ~i |nenadni prehodi|; ~ cen, proizvodnje |povečanje|; ~i temperature |naraščanje|; biti samo še ~ daleč |biti čisto blizu|; star. ubogati na ~ zelo hitro; pojm. v ~u ujeti žogo
skonstruírati -am dov. -an -ana; skonstruíranje (ȋ) kaj ~ stroj; ~ zvočnike narediti, sestaviti; slabš. ~ obtožbe |izmisliti si|
skóp -a -o tudi skóp -a -ó in skòp skôpa -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑; ȍ ó ó) ~ človek; poud.: ~i podatki |komaj zadostni, zadovoljivi|; ~a svetloba |slaba, medla|; ~a kraška zemlja |nerodovitna|; nevtr. biti ~; poud. skop z/s čim biti ~ s pohvalo |redko koga, kaj pohvaliti|
skopóst -i tudi skópost -i tudi skôpost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ó) iz ~i česa ne narediti; poud. ~ podatkov |premajhna zadostnost, zadovoljivost|
skováti skújem dov., nam. skovàt; skovánje; drugo gl. kovati (á ú) kaj ~ denar, orodje; poud.: ~ dobiček |ustvariti|; ~ govor |s težavo, nerodno sestaviti|; ~ nov izraz |narediti|; ~ zaroto |skrivaj pripraviti|
skováti se skújem se (á ú) poud. To prijateljstvo se je skovalo v vojni |je nastalo|
skúpaj prisl. (ȗ)
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~
snežák -a m živ. (á) narediti ~a sneženega moža
splêsti splêtem dov. spletênje; drugo gl. plesti (é) kaj ~ jopico; ~ kito; poud. ~ nov načrt |narediti, zasnovati|
splêsti se splêtem se (é) Vrtnice so se spletle v lok; slabš. splesti se z/s kom Spletli so se s prodajalci mamil |imeli, navezali stike|
správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosede
správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
sproletarizírati -am dov. -an -ana; sproletarizíranje (ȋ) koga/kaj ~ kmete |narediti jih siromašne, ubožne|
sproletarizírati se -am se (ȋ) Prebivalstvo v predmestjih se je sproletariziralo |je obubožalo|
sramôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ beg; poud.: prodati kaj za ~ denar |za zelo majhen znesek|; ~o neznanje |zelo hudo|
sramôtni -a -o (ó) ~ oder
sramôtno -ega s, pojm. (ó) narediti kaj ~ega
sramôtnost -i ž, pojm. (ó) ~ njegovega dejanja; števn., poud. početi ~i |sramotna dejanja|
sténa -e ž (ẹ́) obesiti na ~o; zabiti žebelj v ~o; narediti v ~i odprtine za okna; preplezati ~o; ~ želodca; poud. ~ nezaupanja |veliko nezaupanje|
stopínjica -e ž (í) manjš. otroške ~e v snegu; poud. Niti ~e ni hotel več narediti |stopinje|
storíti -ím dov. stôri -íte; stóril -íla, -ít/-ìt, storjèn -êna; storjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ napako; Kaj ste storili; storiti komu kaj ~ staršem kaj hudega; star. ~ prijatelju veselje narediti; star. storiti koga kakšnega ~ fanta žalostnega razžalostiti ga
storíti se -ím se (í/ȋ í) star. Storil se je dan Zdanilo se je; brezos., poud. storiti se komu Milo se mu je storilo pri srcu |Postal je ganjen, otožen|
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
stróšek -ška m (ọ̑) ~i znašajo petnajst tisoč; poravnati ~e; visoki ~i; ~i zdravljenja; narediti kaj na svoje ~e; publ. nositi ~e česa plačati, poravnati
stvár -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) živa ~; pripovedovati znane ~i; poud. postaviti ~i na pravo mesto |poiskati primerne rešitve|; publ. biti privržen ~i humanizma humanizmu; poud.: sprevideti, v čem je ~ |za kaj gre, kaj je predvsem pomembno|; To narediti ni lahka ~ |ni lahko|
svarílo -a s (í) upoštevati ~; narediti kaj v ~, za ~
svetoskrúnstvo -a s, pojm. (ȗ) obsojati ~; števn. narediti ~
svojerôčno in svojeróčno nač. prisl. (ó/ȏ; ọ́/ọ̑) neobč.: ~ podpisati lastnoročno; ~ narediti sam, brez tuje pomoči
špránja -e ž (á) narediti, zamašiti ~o; potisniti pismo skozi ~o; za ~o široka odprtina
števílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) narediti ~e poskuse; Ta družina je zelo ~a
števílni -ega m, člov. (ȋ) posvetovati se s ~imi
števílnost -i ž, pojm. (ȋ)
švèrc švêrca in švêrc -a m s -em pojm. (ȅ é; ȇ) neknj. pog.: tihotapljenje, tihotapstvo; delati, narediti kaj na ~ nezakonito, skrivaj
tampón -a m (ọ̑) narediti ~ iz gaze; publ. ~ med industrijskim in stanovanjskim delom mesta ločilni vmesni pas; grad. žarg. nanesti asfalt na ~ na tamponski sloj
télemark -a m (ẹ̑) šport. narediti ~; doskok v ~
téleposnétek -tka m (ẹ̑ẹ̑) narediti ~
testamènt -ênta m (ȅ é) oporoka: narediti ~
testírati2 -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; testíranje (ȋ) kaj šol. ~ semester potrditi; pravn. biti sposoben ~ |narediti oporoko|
totalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; totalizíranje (ȋ) kaj ~ oblast |narediti, da zajame, obseže vsa področja|; Shema ne ~a pojava |zajame, obseže vseh vidikov pojava|
totalizírati se -am se (ȋ) Vojna se ~a |se spreminja v totalno vojno|
učinkovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~o zdravilo; biti zelo ~; poud. ne biti preveč ~ pri delu |premalo narediti|
učinkovíto -ega s, pojm. (ȋ) izmisliti si kaj ~ega
učinkovítost -i ž, pojm. (ȋ)
udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|
udómiti se -im se dov. udómljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) ~ ~ na podeželju |dobiti, narediti si dom|
uganíti in ugániti -em dov. ugáni -te in -íte; ugánil -íla, ugánit, ugánjen -a; (ugánit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ naslov pesmi; ~ storilca; poud. ~ nepremišljenost |narediti, zagrešiti|
uganíti jo in ugániti jo -em jo (í/ȋ/á á) knj. pog., poud. |pravilno povedati, narediti kaj|: Ti jo zmeraj ~eš
ugodíti2 -ím dov. ugódil -íla, nam. ugodít/ugodìt; drugo gl. godíti (í/ȋ í) kaj ~ sadje |narediti godno|
ukalúpiti -im dov. ukalúpljen -a; ukalúpljenje (ú ȗ; ȗ) poud. koga/kaj ~ življenje |narediti, da poteka po ustaljenem načinu|
ukàz -áza m (ȁ á) izpolniti ~; narediti kaj na ~, po ~u; vojaški ~; ~ o umiku; dati ~ ukazati
ukázan -a -o (á) končati ~o delo
ukázano -ega s, pojm. (á) narediti ~
ukázanost -i ž, pojm. (á)
ukresáti ukréšem dov. ukresánje; drugo gl. kresati (á ẹ́) kaj ~ iskro; poud. ~ kako neumnost |narediti|
ukresáti jo ukréšem jo (á ẹ́) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ po bližnjici
ukresáti se ukréšem se (á ẹ́) Iz oblakov so se ukresale strele
umíliti2 -im dov. umíljen -a; umíljenje (í ȋ) kem. |narediti iz maščob milo|
uneresníčiti -im dov. -en -ena; uneresníčenje (í ȋ; ȋ) neobč. |narediti neresnično|
uobičájiti -im dov. -en -ena; uobičájenje (á ȃ; ȃ) neobč. |narediti, da kaj postane običaj|: kaj ~ praznovanja
upíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; upíhanje (í) kaj razgrebsti žerjavico in ~ ogenj |s pihanjem narediti, da zagori|
upíhati jo -am jo (í) star. oditi, zbežati
uslúga -e ž (ȗ) storiti ~o; publ. gostinske ~e gostinske storitve; poud. narediti komu medvedjo ~o |kar mu bolj škoduje, kot koristi|
usmíljenje -a s, pojm. (ȋ) imeti ~ do trpečega, s trpečim; narediti kaj iz ~a; poud. brez ~a izkoriščati koga |zelo, brezobzirno|
ušpíčiti -im dov. -en -ena; ušpíčenje (í ȋ) neknj. pog., poud. |narediti kaj neprimernega, nedovoljenega|: kaj Marsikaj je že ušpičil
utopíti -ím dov. utôpi -íte; utópil -íla, -ít/-ìt, utopljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ mlade mačke; poud. ~ skrbi |narediti, da prenehajo obstajati|
utopíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ iz obupa; poud. ~ ~ v temi |izginiti, izgubiti se|; poud. utopiti se v kaj ~ ~ ~ svojo žalost |postati zelo žalosten|
utóriti -im dov. utórjen -a; utórjenje (ọ́ ọ̑) |narediti utor, utore|: kaj ~ deske
uvozíti uvózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ avtomobil; poud. ~ nogometaše |dobiti jih za plačilo iz druge države|; dobro ~ pot |z vožnjo narediti uporabno|; žel. Vlak bo uvozil po drugem tiru pripeljal (na postajo)
vája -e ž, pojm. (á) ~ v lepem izražanju; ~ s solisti in zborom; števn. hoditi na ~e; narediti ~o na bradlji; dihalne, pevske ~e; ~e na koncu poglavja
vájen -a -o; bolj ~ (ȃ) narediti kaj z ~im gibom; Dela, kar je ~ od doma; vajen koga/česa ~a sta drug drugega; biti ~ poti; Ni ~ čakati
vájenost -i ž, pojm. (ȃ)
vbíti vbíjem dov., nam. vbít/vbìt; vbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) redk. kaj v kaj ~ klin v skalo zabiti; poud. vbiti komu kaj ~ otroku strah |narediti, da ga je strah|; ~ učencu znanje v glavo |z vztrajnostjo ga naučiti|; Kar si ~e v glavo, doseže |za kar se odloči|
védnost -i ž, pojm. (ẹ́) trditi iz lastne ~i; ~ o gospodarskih gibanjih; narediti z ~jo koga; urad. dati dopis v ~ predsedniku
védoma nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) star. ~ narediti kaj zavestno; ~ žaliti koga premišljeno
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
vkleníti vklénem dov. vklêni -íte; vklênil -íla, vklênit, vklénjen -a; (vklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ aretiranca; Led je vklenil ladjo; vkleniti koga/kaj v kaj ~ roke v lisice; poud. ~ mladostnika v odvisnost od mamil |narediti ga odvisnega|
vkováti vkújem dov., nam. vkovàt; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj v koga/kaj ~ grb v kovanec; poud.: ~ strah v ljudi |narediti, da jih je zelo strah|; Led je vkoval ladjo |vklenil|; ~ obsojenca
vólja1 -e ž, pojm. (ọ́) ~ do dela; poud.: narediti kaj iz dobre ~e |prostovoljno|; zgoditi se proti ~i koga |kakor kdo drug hoče|; imeti vsega na ~o |na razpolago|; delati po svoji ~i |kakor kdo hoče|; biti pri ~i za delo |biti pripravljen, razpoložen|; vznes. pesnik po božji ~i |velik, nadarjen|; ljudje dobre ~e |dobri, plemeniti|; poud.: Za božjo ~o, saj ga boš ranil |izraža strah|
votírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; votíranje (ȋ) ver. |narediti, podariti kak predmet zaradi obljube|: čemu ~ cerkvi; votirati kaj ~ zaobljubno podobo
vplêsti vplêtem dov. vpletênje; drugo gl. plesti (é) koga/kaj v kaj ~ žico v ograjo; poud. ~ vojsko v zaroto |narediti, da je soudeležena|
vplêsti se vplêtem se (é) poud. v kaj ~ ~ ~ pogovor |udeležiti se pogovora|
vraževérje -a s, pojm. (ẹ̑) narediti kaj iz ~a
vraževérstvo -a s, pojm. (ẹ̑) narediti kaj iz ~a
vrtína -e ž (í) narediti ~o; ~ v skalo; naftna ~
vsékati -am dov. -an -ana; vsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ znamenje v les; poud. vsekati komu kaj ~ nasprotniku hude rane |narediti, zadati|
vsékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. komu v kaj Ta misel se mu je vsekala globoko v srce |si jo je dobro zapomnil|
všítek -tka m (ȋ) narediti ~; globina ~a; prsni, ramenski ~
vzgíb -a m (ȋ) narediti ~ z roko; pojm. čutiti ~ bolečine
vzklòn vzklôna m (ȍ ó) šport. narediti ~
vzròk vzróka m (ȍ ọ́) imeti ~ za kaj; narediti kaj brez ~a; narediti kaj iz neznanega ~a; ~ bolezni; ~ za nerazumevanje; jezikosl. prislovno določilo ~a
zabetonírati -am dov. -an -ana; zabetoníranje (ȋ) kaj ~ razpoke; publ.: ~ obdelovalne površine pozidati; ~ svoja stališča |narediti jih trdna, nespremenljiva|
zadovóljstvo -a s, pojm. (ọ̑) ~ obide poslušalca; čutiti ~; ~ z razmerami; poud. sijati od ~a, v ~u |biti zelo zadovoljen|; star. narediti kaj na ~ staršev v zadovoljstvo staršev; ~ z obstoječim; števn., poud. privoščiti si različna ~a |stvari, ki prinašajo zadovoljstvo|
zagradíti -ím dov. zagrádil -íla, nam. zagradít/zagradìt; drugo gl. graditi (í/ȋ í) kaj z/s čim ~ vhod v jamo s koli; zagraditi komu/čemu kaj ~ sovražniku pot proti jugu
zagradíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. pred kom/čim ~ ~ ~ življenjsko resničnostjo |narediti se nedostopnega za življenjsko resničnost|
zahtéva -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ za odškodnino; ~ po miru; narediti izjemo na ~o nadrejenih; števn. podpisati ~o
zahvála -e ž, pojm. (á; ȃ) ~ sosedom; narediti uslugo v ~o; neobč. Njim gre ~ za opravljeno delo Delo so opravili oni; števn. prebrati ~o
zaklatíti in zaklátiti -im tudi zaklátiti -im dov. zaklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) poud. z/s čim ~ z rokami okoli sebe |narediti nekaj neurejenih gibov|
zaklatíti se in zaklátiti se -im se tudi zaklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) poud. |potepajoč se zaiti|: V vas se je zaklatil neznanec
zaklòn -ôna m (ȍ ó) sezidati ~; skočiti iz ~a; ležati v ~u; pojm. dajati ~ pred vetrom; šport. narediti ~
zakolèb -éba m (ȅ ẹ́) šport. narediti ~ na bradlji
zakòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) narediti ~; medeninast ~
zaména -e ž (ẹ̑) najti ~o za pokvarjeni avtomobilski del; pojm., redk. ~ denarja zamenjava; narediti uslugo v ~o za pridobitev pravice
zamencáti -ám [mə] dov. zamencánje; drugo gl. mencati (á ȃ) poud.: ~ od zadrege |narediti kratke sunkovite korake|; ~ od mize proti vratom |iti, stopiti s kratkimi koraki|
zamotovíliti -im dov. zamotovíljenje (í ȋ) poud.: ~ po sobi |počasi, nerodno stopiti|; ~ z rokami |narediti nekaj nerodnih gibov|
zamotovíliti se -im se (í ȋ) poud.: ~ ~ na sedež |počasi, nerodno se usesti|; ~ ~ v trnje |zaplesti se|
zanalàšč tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzroč. ~ narediti napako; Ne bom odgovoril, ~ ne; Zdi se, da nam ~ ne odpre
2. namer. Oprostite, nisem vas ~ udaril; pripraviti malico ~ za goste; poud. Ta ženska je zate kot ~ |zelo primerna|
zánka -e ž (ȃ) narediti ~o; zadrgniti ~o okoli ročaja; obrt. pobirati ~e na nogavicah, pri pletenju; lov na ~o, z ~o; poud.: nastaviti komu ~o |poskušati ga onemogočiti|; ujeti koga v ~o |ga prevarati, ukaniti|
zanòs -ôsa m, pojm. (ȍ ó)
1. ~ prevzame udeležence zbora; narediti kaj v ~u, z ~om; umetniški ~
2. ~ ladje zaradi vodnih tokov
zanóžka -e ž (ọ̑) šport. narediti ~o
zaobljúba -e ž, pojm. (ȗ) ~ ga veže; narediti, opraviti ~o; prekršiti ~o; ~ pokorščine; vojaška ~; ver. večne ~e
zaplúžiti -im dov. zaplúženje (ú ȗ) šport. |narediti plug|: široko ~; ~ na koncu strmine
zasráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj Muhe so zasrale zid |umazale z iztrebki|; ~ stanovanje z umazanimi škornji |umazati, onesnažiti|; To zadevo so čisto zasrali |pokvarili|
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral
zastrupíti -ím dov. zastrúpi -íte; zastrúpil -íla, -ít/-ìt, zastrupljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podgane; poud. ~ stike med ljudmi |narediti, povzročiti, da so neprijetni, nemogoči|; zastrupiti koga/kaj z/s čim ~ goste s pokvarjeno hrano
zastrupíti se -ím se (í/ȋ í) Taka rana se rada ~i; zastrupiti se z/s čim ~ ~ s konzervami
zbrkljáti -ám dov.; drugo gl. brkljati (á ȃ) knj. pog. kaj ~ preprost voziček izdelati, narediti; ~ kamenje na kup zbrskati
zjedríti -ím dov. zjédri -íte; zjédril -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; zjedrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ pripoved |narediti jo (bolj) jedrnato|
zjedríti se -ím se (í/ȋ í) neobč.: Njegova postava se je zjedrila postala krepkejša; Njeno življenje se je zjedrilo okoli doma se je osredinilo na dom; ~ ~ v življenjskih preizkušnjah okrepiti se
zmašíti -ím dov. zmášil -íla, nam. zmašít/zmašìt; zmašênje; drugo gl. mašiti (í/ȋ í) slabš. kaj mimogrede ~ članek |slabo sestaviti, napisati|; ~ izdelek |slabo narediti|; poud. zmašiti koga/kaj v koga/kaj ~ stvari v nahrbtnik |stlačiti, spraviti|; ~ ujetnike v živinske vagone |s silo spraviti|
zmašíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |stlačiti se, zriniti se|: ~ ~ skozi vrata
zmehčáti -ám dov. zmehčánje; drugo gl. mehčati (á ȃ) koga/kaj Sonce ~a sneg; ~ meso; poud. ~ očeta s prošnjami |ga narediti popustljivega|
zmehčáti se -ám se (á ȃ) Sadje se je v kleti že zmehčalo
zmígati -am dov. -an -ana (ȋ) z/s čim v odgovor ~ z rameni; poud. zmigati koga/kaj ~ kolektiv |ga narediti dejavnega|; ~ lenuha |spodbuditi|
zmígati se -am se (ȋ) poud. Nihče se ne ~a, da bi se zadeva uredila |ničesar ne naredi, ne ukrene|
zvodeníti -ím dov. zvodénil -íla, nam. zvodenít/zvodenìt; zvodenjênje; drugo gl. vodeniti (í/ȋ í) kaj ~ omako; poud. ~ zabavo |narediti jo neduhovito, razvlečeno|
žêlja -e tudi žêlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; ẹ́ ẹ̑) narediti kaj na ~o staršev; želja po čem ~ ~ resnici; skladba po ~i; z iskrenimi ~ami |v pismu|; Izražamo vam naše najboljše ~e |kot voščilo|; poud.: srčna ~ |zelo velika|; očetova zadnja ~ |pred smrtjo|; biti obseden od ~e po čem |zelo si želeti|; Češenj bo le za ~o |zelo malo|