alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum;
alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arborétum tudi arborét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene: ogledati si arboretum / Arboretum Volčji potok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
artičóka -e ž (ọ̑) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet: jesti artičoke;
nasad artičok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
banána -e ž (ȃ) - 1. podolgovat, rumen tropski sadež: veliki šopi dišečih banan / nasad banan bananovcev
// slaščica v obliki banane: banana iz sladkorja - 2. poljud. enopolni vtič: vtakniti banano v radijski sprejemnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
belíčnik -a m (ȋ) - 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
- 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
belúš -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše;
štajerski beluš;
beluši v solati;
nasad belušev
♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
boróvčev -a -o (ọ̄) pridevnik od borovec: borovčev nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ciprésje -a s (ẹ̑) nasad, skupina cipres: gosto cipresje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
citrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronski nasad / citronski sok
♦ kem. citronska kislina citronova kislinacitrónsko prisl.: citronsko rumena obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad;
cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim // cvetlični med med, nabran na cvetlicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
cvetnják -a m (á) - 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic
- 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) - 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje
// dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena - 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
- 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
- 4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
- a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
- b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
- 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
- 6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira
// pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje - 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
- 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
- 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj more goditi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
- 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
- 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se
dajáti se tudi dájati se ekspr. bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; partizani se dajejo z Nemci; z noži sta se dajala
● šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo
// prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
dajajóč -a -e: pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
drevoréden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na drevored: drevoredni nasad / drevoredna cesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
duglázija -e ž (á) bot. iglasto drevo s tankimi, dolgimi iglicami, po izvoru iz Amerike, Pseudotsuga: nasad duglazije / siva duglazija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
fígovec -vca m (í) - 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev
- 2. žganje iz fig: šilce figovca
- 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec si; pokazal se je velikega figovca / kot psovka naj vas hudič pobere, figovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
hméljev -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
hméljski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljski nasad / hmeljska sušilnica; hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam // povečati hmeljsko proizvodnjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
índigov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indigo ali indigovec: indigov nasad / indigova barva / indigov papir kopirni papir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
jáblanov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les;
jablanove veje / jablanov nasad
♦ agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
jábolko -a [u̯k] s (á) - 1. sad jablane: lupiti jabolka; črvivo, rdeče, zrelo jabolko; kislo, sladko jabolko; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode
// redko jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika - 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk
- 3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu
- 4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič
// redko široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli - 5. redko ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo
● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
jágodičevje tudi jagodíčevje -a s (á; ȋ) jagodičje: izdelovati sokove iz jagodičevja;
nasad jagodičevja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
jagodnják -a m (á) - 1. nasad jagod: urediti si jagodnjak
- 2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
káki1 -ja m (ȃ) južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki, paradižniku podoben sad: nasad kakijev;
polna gajba kakijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kákijev1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kaki1: kakijev nasad / kakijev sad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kordón -a m (ọ̑) - 1. strnjena vrsta navadno oboroženih oseb, postavljena za zavarovanje česa: napraviti kordon; močen kordon / kordon policije je potiskal ljudi nazaj / ekspr., s prilastkom kralj se je obdal s celim kordonom vohunov imel je veliko vohunov
- 2. nekdaj, v zvezi sanitarni kordon pas ozemlja, čez katerega je prehod prepovedan zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni: določiti sanitarni kordon; pren., publ. omejiti državo z ideološkim sanitarnim kordonom
♦ agr. zelo gosto razporejen nasad drevja ali trte; voj. vrsta ladij, oklopnih vozil, utrdb za preprečitev dohoda, prehoda na določeno ozemlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
léskov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lesko: leskov les;
leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice
● ekspr. namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
limóna -e ž (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone;
sok limone;
zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom // nasad limon limonovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
lineáren -rna -o prid. (ȃ) - 1. knjiž. ki poteka v eni smeri, enosmeren: linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri: značaj glavnega junaka je linearen; linearna, preprosta vera v svet - 2. knjiž. ki ima eno dimenzijo, razsežnost: črta je linearna tvorba
- 3. knjiž. ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren: rast proizvodnje je linearna
- 4. mat. nanašajoč se na prvo potenco: linearna enačba; linearna funkcija funkcija s spremenljivkami v prvi potenci; linearna interpolacija interpolacija z linearno funkcijo
♦ arheol. linearna pisava B zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture; ekon. linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek; fiz. linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti; linearna lestvica lestvica z enako velikimi razdelki; linearna temperaturna razteznost temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri; geom. linearna perspektiva perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike; lit. linearni liki liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem; linearna kompozicija kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu; muz. linearna zasnova zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; um. linearni ornament ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi
lineárno prisl.: dejanje poteka linearno; linearno povečati vse osebne dohodke; linearno razporejena vas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
línijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na linijo:- a) linijski nasad / linijski ornament
- b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
- c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
- č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate
● star. linijske čete redne, stalne čete
♦ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
lípovje -a s (í) nasad, skupina lip
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
malína -e ž (í) - 1. grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne, navadno rdeče jagode: maline so zelo polne; maline so že zrele; nabirati maline; nasad malin
- 2. nar. vzhodno murva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
malinják -a m (á) - 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku
- 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
malínov -a -o prid. (í) nanašajoč se na maline: malinov sok;
malinova marmelada / malinov nasad / malinov okusmalínovo prisl.: malinovo rdeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mándeljnovec -vca [dəl] m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: nasad mandeljnovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mándljevec -vca m (á) drevo ali grm s suličastimi listi, bledo rožnatimi ali belimi cveti in koščičastimi sadovi: cvetoči mandljevci;
nasad mandljevcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mángo -a m (ȃ) bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: nasad mangov / mangi zorijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mángov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mango: mangov nasad / velika mangova drevesa / mangov sad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mángovec -vca m (ȃ) bot. tropsko drevo z velikimi podolgovatimi listi in koščičastimi sadovi, Mangifera indica: pot med mangovci;
nasad mangovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
maréličen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na marelico: marelični nasad / marelično cvetje / marelični kompot; marelična marmelada; marelično žganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mimóza -e ž (ọ̑) - 1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza
- 2. poljud. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, strok. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
nasàd -áda m (ȁ á) - 1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad
// rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi - 2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc
- 3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja
♦ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
nasáden1 -dna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na nasad: nasadno sadjarstvo / nasadna rastlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
nasájati -am nedov. (á) - 1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile
// nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo - 2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde
- 3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice
// dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo
● ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi - 4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo
- 5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov. (ū ȗ; ī ú) - 1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
- 2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje
// z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo - 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
- 4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
núditi se, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju
● zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á) - 1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
// postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil - 2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
- 3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
- 4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
- 5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv
obdán -a -o: z obzidjem obdano mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
obžéti -žánjem dov., nam. obžét in obžèt (ẹ́ á) požeti okrog česa: obžeti sadike / obželi so ves nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
odcvetéti -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela;
vrtnice kmalu odcvetijo;
pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minilaodcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost
odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
okúžiti -im dov. (ú ȗ) - 1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
- 2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
okúžen -a -o: biti okužen z domišljavostjo; okužene osebe, rastline, živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
olíva -e ž (ȋ) sad oljke: obirati, stiskati olive // knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv
♦ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
óljčevje -a s (ọ̄) knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje // oljčni nasad: griči z oljčevjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
óljčnik -a m (ọ̄) knjiž., redko oljčni nasad: vinogradi in oljčniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
óljkar -ja m, člov. (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem oljk: Oljkarji so obnovili oljčni nasad E (↑)óljka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
óljnik -a m (ọ̑) knjiž. oljčni nasad: na pobočju hriba so se razprostirali oljniki
♦ strojn. oljnik priprava za mazanje z oljem, montirana pri ležaju; igelni oljnik pri katerem se uravnava dotok olja z iglo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
oránža -e ž (ȃ) pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
oréškar -ja m (ẹ̑) bot., v zvezi krilati oreškar okrasno drevo z več debli in pernatimi listi, podobnimi jesenovim, Pterocarya fraxinifolia: nasad krilatih oreškarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
oskrbováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom
- 2. opravljati dela
- a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka; v internatu oskrbujejo petdeset gojencev / zna oskrbovati konje
- b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad
// upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati
- 3. star. opravljati: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino
oskrbován -a -o: oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
plantážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetjeplantážno prisl.: plantažno gojiti cvetlice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
póln -a -o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ́) - 1. v katerem je toliko česa
- a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom
- b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln
- 2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar
- a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov
// nav., ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo - b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta
// izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa
// ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled
- 3. ki predstavlja najvišjo stopnjo
- a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek
- b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče
// čas polnega razcveta baročne umetnosti
- 4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi
// napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom
// ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno
// to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo
// v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno - 5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz
- 6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic
// ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina - 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv
● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem
♦ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jur. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; les. polni meter kubični meter; lingv. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; lit. polni stik rima; muz. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju
pólno - 1. prislov od poln: glas je zvenel polno; polno razvita osebnost
- 2. veliko, mnogo: na cestah je polno ljudi / v njem je polno življenja / gozd nudi vse polno koristi
● ekspr. povsod ga je polno povsod ga lahko srečaš; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; sam.: ekspr. dajati iz polnega veliko, radodarno; ekspr. kot umetnik se je iz polnega izživljal v poeziji najbolj celovito, popolno; ekspr. izobraženstvo hoče zajemati iz polnega hoče biti dobro obveščeno, seznanjeno; ekspr. njegove sodbe navadno zadenejo v polno so točne, pravilne; so učinkovite
♦ lov. zadeti žival v polno smrtno; šport. metati na polno pri kegljanju metati, ko stojijo vsi keglji; metati določeno število lučajev, pri čemer se podrti keglji po vsakem lučaju postavijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
pomaránča -e ž (ȃ) južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu
♦ etn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
poskuševálen tudi poizkuševálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. poskusen: urediti poskuševalni nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
prihájati -am nedov. (ȃ) - 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti; z glavo je prihajal vse bližje mizi
- 2. s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu: pogosto prihaja k nam; zakaj prihajaš tako pozno; ali prihajate od daleč / sem prihaja zaradi zabave; nasad so prihajali občudovat različni strokovnjaki; prihajati na obisk; prihaja po plačilo / prihajam s posebno prošnjo / z ritjem prihajati skozi kaj / ekspr. na mizo so prihajale najrazličnejše jedi so nosili; vlak prihaja na prvi tir; na tem mestu prihaja voda na površje izvira
- 3. s prevozom, prenosom začenjati biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: oprema za novo tovarno že prihaja; pisma redno prihajajo; prva solata že prihaja na trg / iz tovarne že prihajajo prvi avtomobili avtomobile so že začeli izdelovati
- 4. pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kod: skozi okno prihaja v sobo hlad; iz kuhinje prihaja prijeten vonj; slab zrak prihaja tudi v sosednje prostore / iz dimnika prihaja dim; od morja prihaja grmenje; s ceste prihaja hrup; v klet prihaja malo svetlobe / z vrtanjem so prihajali vse bolj globoko
- 5. nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: rdečica ji prihaja čez lica; solze ji prihajajo v oči; čutil je, da prihaja nov val bolečine / prihaja čas za setev; jesen prihaja / prihaja pomoč / brezoseb.: v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti; med njimi večkrat prihaja do nesoglasij; prihaja do težav v preskrbi / zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč se dogajajo nesreče
- 6. v zvezi z do postajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: ne vemo, kako uporniki prihajajo do orožja / znanost prihaja do novih odkritij / z oslabljenim pomenom: kako prihajate do odločitev; prihaja do prepričanja, spoznanja, da je vse zaman
- 7. pog. začenjati obravnavati kaj: ne prihajaj mi več s to stvarjo, s tem smo opravili / kaj mi prihajaš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto; s temi načrti prihajate malo prepozno prepozno jih predlagate
- 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
- a) s predložno zvezo: ta obleka že prihaja iz mode; športnik že prihaja v formo / publ. prihajati do izraza postajati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. fant počasi prihaja k pameti začenja bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec prihaja k zavesti se začenja zavedati; kot dediči prihajajo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati
// prihajati v spore s kom - b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. slabo mu prihaja postaja; star. vroče, tesno jim prihaja
- c) zastar., s pridevnikom: prihajal je vedno bolj nemiren; dekle prihaja vsak dan lepše
● evfem. prihaja njegova zadnja ura kmalu bo umrl; ekspr. tudi za vas prihaja ura plačila tudi vi boste kaznovani; prihajati stvarem do dna popolnoma jih spoznavati; počasi je prihajal do sape je začenjal lažje dihati; pog. počasi prihajam do tega, da ni mogoče nikomur verjeti spoznavam; čuden glas mu prihaja iz grla se sliši; ekspr. to mu prihaja prav iz srca govori zelo iskreno, prizadeto; ekspr. izpod njegovega peresa prihajajo knjige ena za drugo zelo veliko piše, ustvarja; prihajati k sebi pog. ponesrečenec prihaja k sebi se začenja zavedati; pog. nahranili so jo in počasi je prihajala k sebi se je začenjala počutiti bolje; prihajati na čisto, na jasno glede česa spoznavati, ugotavljati, kakšno je; na tem kraju reka spet prihaja na dan začenja teči po površini; ekspr. počasi so prihajali z besedo na dan so začenjali pripovedovati, govoriti, kaj mislijo; ekspr. na misel so mu prihajale materine besede spominjal se jih je; premišljeval je o njih; pog. meso prihaja na mizo le ob največjih praznikih meso jedo le ob največjih praznikih; ekspr. ta drama v zadnjem času pogosteje prihaja na oder jo pogosteje uprizarjajo; na površje prihajajo napredne družbene sile uveljavljajo se; ekspr. otroci so prihajali na svet eden za drugim so se rojevali; ekspr. prihajati v konflikt s kom ne soglašati s kom, mu nasprotovati; evfem. prihaja v leta začenja se starati; publ. problem manjšin spet prihaja v ospredje postaja pomemben, pereč; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; pog. kaj mi prihajaš vedno z istimi očitki očitaš vedno isto; pog. s to stvarjo ne prihajaj več predme to stvar popolnoma odklanjam; ekspr. šele zdaj prihaja za menoj, kaj so hoteli šele zdaj začenjam razumevati; ekspr. vino prihaja za njim zaradi popitega vina postaja pijan; odtod prihaja tudi ime kraja izvira
prihajajóč -a -e: prihajajoči in odhajajoči delavci; prihajajoči mrak; svetloba, prihajajoča z leve strani; sam.: nagovoriti prihajajočega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ráfija -e ž (á) - 1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij
- 2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije
// izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
razporedíti -ím dov., razporédil (ī í) - 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste
- 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja
- 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke
- 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika
♦ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe
razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo
♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ríbez -a m (ȋ) grmičasta rastlina z užitnimi črnimi, rdečimi jagodami: okopavati ribez;
nasad ribeza;
kosmulja in ribez / osmukati, trgati ribez / črni, rdeči ribez // pog. ribezov sok: steklenica ribeza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
rozárij -a m (á) vrtn. nasad vrtnic zlasti za študijske namene: urediti rozarij;
ogled rozarija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sekvója -e ž (ọ̑) bot. veliko parkovno iglasto drevo, Sequoiadendron giganteum: nasad sekvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
skalnják tudi skálnjak -a m (á; ȃ) smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak;
urediti skalnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
slívnik -a m (ȋ) nasad sliv: pot vodi skozi slivnike;
star slivnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
slívnjak -a m (ȋ) nasad sliv: star slivnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
slívov -a -o prid. (í) nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
smókvovec -vca m (ọ̑) nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad smokvovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
smótrn -a -o prid., smótrnejši (ọ̑) usmerjen k določenemu cilju: uporabljati samo smotrne gibe / smotrn razvoj / tako razpravljanje ni smotrno // načrten, premišljen: posegi v naravo morajo biti smotrni; smotrno gospodarjenjesmótrno prisl.: smotrno izkoriščati; smotrno urejen nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sórten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sorte
● star. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovosti
♦ čeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrstesórtno prisl.: sortno čist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sortimênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na sortiment: sortimentna razširitev proizvodnje / sortimentni marelični nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
soséščina -e ž (ẹ̑) - 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo
- 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda
- 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
topôlov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na topol: topolov les;
trepetati kot topolov list / topolov drevored, nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
trívŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ) - 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad
- 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
úličen -čna -o prid. (ū) nanašajoč se na ulico: ulični rob, vogal;
ulično ime / medla svetloba ulične svetilke; ulični lokal manjši gostinski lokal tik ob ulici; ulični nasad nasad ob straneh ulice, navadno na zelenici // ulični prodajalec časopisov kdor prodaja časopise po ulicah; ulični sestanek sestanek prebivalcev, stanovalcev kake ulice
● ekspr. ulična popevka poulična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
vèčréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) star. vèčvŕsten: večredni nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
vèčvŕsten -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad
♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
vinográden tudi vinógraden -dna -o prid. (ȃ; ọ́) nanašajoč se na vinograd: vinogradno kolje / vinogradni nasad / vinogradni predel vinogradniški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
vŕbov -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na vrbo: vrbova šiba / vrbov les / vrbov nasad; vrbovo grmovje / vrbove mačice / vrbova piščal
♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
vršáj -a m (ȃ) - 1. etn. kup namlačenega žita: zgrebsti zrnje na vršaj; žito je že v vršajih
- 2. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo; nasad: obrniti vršaj; goniti vola po vršaju
- 3. geogr. nizkemu širokemu kupu podoben nanos, ki ga naredi reka, potok ob izstopu iz ozkih stranskih dolin v širšo glavno dolino: z borovci porasel vršaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
vŕtničen -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na vrtnico: vrtnično olje / vrtnični nasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
zasàd -áda m (ȁ á) - 1. zastar. nasad: posekati zasad; brezov, lipov zasad
- 2. redko zasaditev: pripraviti trte za zasad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
zlágati -am nedov. (ȃ) - 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: razgrinjati rjuhe in jih spet zlagati; natančno, površno zlagati perilo / zlagati padalo
- 2. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: delavci zlagajo deske; zlagati navzkriž; počasi, skrbno zlagati / zlagati snope na kup; zlagati puške v piramide; zlagati v skladovnico
// na tak način delati: zlagati kamnito ograjo; zlagati stolp iz kock - 3. s prislovnim določilom s prelaganjem delati, da pride kaj kam, od kod: zlagati zvezke iz torbe, na mizo; zlagati vreče s tovornjaka
- 4. dajati travo, snope med late kozolca: mož je zlagal, žena pa je podajala / zlagati snope v kozolec
- 5. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: zlagati opere / zlagati lepe melodije
// ustvarjati, pisati sploh: zlagati verze / star. zlagati slavnostni govor sestavljati, pisati
● star. ne znam zlagati besed tako kot vi govoriti, pisati; star. zlagati zemljišča komasirati; star. vse življenje se trudim in zlagam varčujem
♦ etn. zlagati snope v nasad; les. zlagati deske v škarje; lingv. zlagati delati besede z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom; lit. zlagati ode
zlágati se star. ujemati se: barve se zlagajo / pijači se ne zlagata se ne moreta mešati, piti skupaj
// take misli se slabo zlagajo z veselim razpoloženjem / moji nazori se ne zlagajo z njegovimi / z ženinimi starši se dobro zlaga / popolnoma se zlagam s teboj soglašam, se strinjam
zlagáje: zlagaje pesem, je mislil nanjo; prim. izlagati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.