bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bramež [brȃmež] samostalnik moškega spola

1. obrambni nasip, zid; branik
2. oklep za prsni koš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bramin [bramȋn] samostalnik moškega spola

1. obrambni nasip, zid; branik
2. oklep za prsni koš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

breg -a (breg, brejg, brig*) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cvingar -ja samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gače [gȃče] množinski samostalnik ženskega spola

1. sveženj, zvitek
2. protipoplavni nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izspa [ízspa] (ispa2) samostalnik ženskega spola

nasutje, nasip

PRIMERJAJ: izspica, izspice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izspica [izspíca] (ispica2) samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izspice [izspíce] množinski samostalnik ženskega spola

nasip ob vodi za obrambo pred povodnijo

PRIMERJAJ: izspa, izspica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

junaštvo s, F12, athlotheta, -ae, darovnyk teh junakou, kateri eno ſhenkengo poſtavi ẛa fehtanîe, ali junaſtvu; audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt, junaſtvu; colluctari, s'enim ſe metati, tezhi, ſe ẛa junaſhtvu ṡkuſhati; deluctari, s'enim ſe metati, ſtritati, ẛa junashtvu ṡkuſhati; militaris animi magnitudo, junaṡhtvu; palaestricè, po fehtarṡku, ṡa junaṡhtvu; palaestricus, -ci, tá kateri ſe s'enim mèzhe, ali ṡkuſha ṡa junaṡhtvu; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; pugilatus, -us, fehtanîe, sa junaṡhtvu ṡkuſhanîe; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali; strenuitas, junaṡhtvu, ſtanovitnoſt; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſti, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; prim. junačtvo 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

múra 2., f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nájmet -i ž nasip ob cesti: Po pouli té véſzi je tekao eden potok, ſteri je vnogo-krát pretrgno náj meti KM 1790, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

najpoprej prisl., F10, praegerminare, narpoprei, inu pred drugim ſe ṡelenéti, ali odganîati; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti, en ṡazhetik ene rizhy biti; praeliganeus, -a, -um, narpoprei targan; praeloqui, pred enim drugim govoriti, ali narpoprei govoriti; praenoscere, poprei poṡnati, narpoprei poṡnati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na snanîe da; principiò, narpoprei; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

namet [namȅt] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

namétati, -mę́čem, I. vb. pf. in einer gewissen Menge werfen: n. kamenja v jamo; n. prsti v grob; snopov namečejo po obeh straneh poda, Ravn. (Abc.); — n. jih komu po plečih, jemanden abprügeln, Jurč.; — n. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; — II. namẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, 1) vb. impf. ad navreči, nametati II., Dol.; — 2) (sneg) nameta, es stöbert, Ig, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nasìp, -sípa, m. 1) die Anschüttung, Cig.; — 2) das Angeschüttete, die Anschütt; — der Schüttdamm; der Wall, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; die Schanze, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nasip [nasȉp] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nasip m, F7, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati; loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip; vallum ponere, naſip délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nasȋpje, n. = nasip 2), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oja1 [ōja] samostalnik ženskega spola

vojaški jarek, rov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.-C.; — 6) neka vinska trta, Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ponta [pónta] samostalnik ženskega spola

klančina na zunanji strani obrambnega jarka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prekop [prekȍp prekọ́pa] samostalnik moškega spola

jarek, po katerem se vojaki varno približajo sovražnemu utrjenemu mestu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prekopavati [prekopȃvati prekopȃvam] nedovršni glagol

delati nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preskok [preskȍk] samostalnik moškega spola

1. okop, nasip
2. napad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sìp 1., sípa, m. 1) der Schutt, Mur., Cig.; cestni s., der Schotter, Levst. (Nauk); — das Trümmergestein, Jan.; prodovje in sip, die Geschiebeablagerungen, Levst. (Močv.); — die Abrutschung, Svet. (Rok.); — 2) = nasip, der Aufwurf, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šanca ž, F4, cuniculatores, kateri shanze kopaio, minerarÿ; loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſti, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šànce šànc ž mn. obrambni nasip, okop: Vu Szegedi nôcsdén sance delajo AIP 1876, br. 4, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šranga ž, F5, canterÿ, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis; conseptum, graja, ſhranga; obes, obitis, vel obex, -cis, ṡapreg, ṡaperiṡzhe, ṡapreṡhenîe, ſhrange, rigel; septum, -ti, ſhranga, ograja, ṡaſéka, ṡagraja, ṡajiṡenîe; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šúta 2., f. 1) der Schutt, der Schotter, Z., Kr.; — 2) = nasip, zasip, der Erdwall, Meg., Dict.; — iz nem. Schutt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šutina [šútina] samostalnik ženskega spola

obrambni nasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zagraja -e ž nasip: takrat ta potok nemore vezh ſapert biti, zhes vudari, vſo taiſto ſagrejo tož. ed. podere, inu polomi (II, 24 s.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zagreb1 [zágreb] samostalnik moškega spola

obrambni nasip; okop

PRIMERJAJ: zasip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zagrob1 [zágrob] samostalnik moškega spola

obrambni nasip; okop

PRIMERJAJ: zagreb1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zakopati se dov., F2, loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip ṡemle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; stativa, -orum, enu kampiṡzhe ṡholnerjou, kir ſe okuli ṡakopajo, inu s'grabni ṡaſhanzajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zasip [zasȉp] samostalnik moškega spola

obrambni nasip, okop

PRIMERJAJ: zagreb1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.