burklíšče in búrklišče -a s (í; ȗ) držaj pri burklah: nasloniti se na burklišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dlán -í ž (ȃ) 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani;
mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro;
to je kakor na dlani očitno, jasno;
pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo// notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči;
položila mu je dlan na ramo
● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hávba hávbe samostalnik ženskega spola [háu̯ba] 1. neformalno del avtomobila, pritrjen na karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor
2. neformalno večjemu pokrivalu podobna električna priprava za sušenje las
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hrbtník -a m (í) knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kandeláber -bra m (á) 1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu;
železni kandelaber / plinski kandelaber // pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber 2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami;
alabastrov, zlat kandelaber
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klonīti1 klọ́nim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
komólec -ôlca [komou̯ca] m (ọ̑ ȏ) 1. del roke ob sklepu med nadlaktom in podlaktom: komolec ga boli;
pri padcu si je poškodoval komolec;
prijel ga je za komolec;
suniti koga s komolcem / ranjeni se je dvignil na komolce; nasloniti, opreti se s komolci na mizo / pri prerivanju si je pomagal kar s komolci; teniški komolec vnetje komolca zaradi ponavljajoče se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, navadno zaradi igranja tenisa ali drugih športov
● ekspr. potrebni so bili tudi komolci in zveze brezobziren boj, prizadevanje; ekspr. do komolca, komolcev zadolžen zelo; ekspr. ta pa zna uporabljati komolce brezobzirno se boriti, prizadevati si za hitro uveljavitev, uspeh; star. biti si v komolce s kom zelo dobro se razumeti, ujemati
♦ vet. del prednje noge ob sklepu med nadlaktnico in podlaktnimi kostmi// pog. rokav na komolcu: komolci so oguljeni, zašiti; zavarovati komolce z narokavniki / suknjič se mečka v komolcu 2. nekdaj dolžinska mera, 44 cm: tram je dolg osem komolcev / meriti na komolce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
láhet -htí ž (ȃ) nav. mn. del roke med zapestjem in komolcem; laket1:
nasloniti se z lahtmi na mizo;
njene zagorele lahti / ekspr. objeti z belimi lahtmi rokami// zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati rokave do lahti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Mnogostni zaimek
Še vedno imam mnogo težav. Je v teh dveh primerih raba besede mnogo pravilna?
Slovenski pravopis je delo mnogih slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov.
Mnogim je izrekel dobrodošlico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mŕzel -zla -o [mərzəu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak;
gaziti mrzlo brozgo;
piti mrzle pijače;
ledeno mrzla voda;
mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh;
premeril ga je z mrzlim pogledom;
mrzel sprejem;
odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk;
mrzel strah;
mrzla groza;
spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otipmŕzlo prisl.:
mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
♦ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Nagovor oz. ogovorni izrazi pri pisanju pisem
Opažam, da nas večina mail prične s »Pozdravljeni!« »Pozdravljena!« …. in na koncu ponovno dodamo še »Lep pozdrav«. Je to sprejemljivo? Bi morali drugače?
Bi morala biti za »Pozdravljeni« vejica ali klicaj …. in če je vejica, začnemo nadaljnje besedilo z malo začetnico …. opažam, da nekateri uporabljajo veliko začetnico. In enako – vejica ali klicaj za »Lep pozdrav«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naleči dov., incumbere, ſe naſloniti,
nalezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namestíti -ím tudi naméstiti -im dov., namésti; naméstil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) 1. narediti, da pride kaj kam v določen, ustrezen položaj: namestiti anteno na streho;
namestiti strelovod / namestiti stroje v delavnico / tovarna je del proizvodnje namestila drugam // knjiž. zgraditi, postaviti: namestiti novo tovarno blizu reke 2. publ. napraviti, da dobi kdo bivališče, stanovanje, zlasti za krajši čas; nastaniti: namestiti goste v prvem nadstropju;
začasno se je namestil v hotelu 3. v nekaterih državah narediti, da je kdo sprejet v delovno razmerje z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: namestiti novega učitelja, uradnika / namestiti za čuvaja 4. zastar. nadomestiti: namestiti izrabljene dele z novimi / namestiti sirotam mater namestíti se, tudi naméstiti se s prislovnim določilom
spraviti se kam v določen telesni položaj: namestiti se na postelji, v naslanjaču; namestili so se v kotu in kartali; udobno se namestiti / ekspr. namestiti se s komolci na ograjo nasloniti se
nameščèn -êna -o in naméščen -a -o
1. deležnik od namestiti: na strehi avtomobila nameščen zvočnik; tiskarski obrat je nameščen v sosednjem poslopju; stalno, začasno nameščeni učitelj; trdno, počez nameščen
2. z oslabljenim pomenom ki je, se nahaja kje v določenem položaju: pritlično nameščeni cveti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namestíti se -ím se
tudi naméstiti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj biti blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v čem / kod
Zvečer so se domači namestili na naslanjaču.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
naslȃnjati, -am, vb. impf. ad nasloniti; anlehnen; glavo n. na roko; — n. se, sich anlehnen; — n. se na kaj, auf etwas beruhen, sich gründen, Cig., Jan.; — n. se na koga, sich auf jemanden berufen o. beziehen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasloníti -slónim stil. -ím dov., naslônil stil. naslónil (ī ọ́, í) 1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid;
nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na okno in ustrelil / nasloniti komolce na mizo; nasloniti hrbet na vrata; nasloniti se na lopato, palico; z vso težo se je naslonil na prijatelja; nasloniti se na zid
● knjiž. ladja je naslonila bok ob pomol se je z bokom dotaknila pomola; je pristala ob pomolu2. publ., navadno v zvezi z na napraviti, da je kaj odvisno: trditve je naslonil na trdne dokaze;
knjižni jezik se je naslonil na narečje / nasloniti akcijo na mlajše moči nasloníti se
1. vzeti, uporabiti kaj za osnovo, izhodišče: nasloniti se na folkloro; prevod se je oblikovno tesno naslonil na izvirnik / proizvodnja se je naslonila na uvoz
2. s prislovnim določilom poiskati, dobiti pomoč, podporo: vodstvo se je naslonilo na preizkušene kadre; ko je bil v težavah, se je naslonil na prijatelje / nasloniti se na lastne moči
3. ekspr. uporabiti, izkoristiti kako območje bivanja, nahajanja za uspešno opravljanje določene dejavnosti, naloge: vojaki so se naslonili na gozdne višine in dolgo odbijali nasprotnika; levo krilo vojske se je naslonilo na breg reke
● ekspr. grem se malo naslonit, ob desetih me pa pokličite odpočit se, leč
naslonívši star.:
naslonivši se na steno, je začutil v hrbtu ostro bolečino
naslónjen -a -o
1. deležnik od nasloniti: stal je, naslonjen na jablano, in govoril; novela je naslonjena na motiv iz ljudske pesmi; vas je naslonjena na položno pobočje
2. nav. ekspr. ki je v prostorsko neposrednem stiku s čim: severni del Italije je široko naslonjen na evropsko celino / publ. dežela je po reki naslonjena na morje povezana, zvezana z morjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasloníti -slónim dov. naslôni -íte; naslônil -íla, naslônit, naslónjen -a; naslónjenje; (naslônit) (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ kolo na zid; ~ trditve na trdne dokaze opreti; ~ lestev ob ograjo prislonitinasloníti se -slónim se (í/ȋ ọ́) na koga/kaj ~ ~ ~ ograjo; ~ ~ ~ lastne moči, na starše
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasloníti -slónim
dov.kaj na kaj dati, postaviti kaj v poševni, nagnjeni položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
naslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. anlehnen; n. lestvo na drevo, na zid; n. se, sich anlehnen: n. se na mizo, na koga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naslonìti -slònim dov. nasloniti: ſzin cslovecſi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; pren. Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je BKM 1789, 424; Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je SŠ 1796, 67 naslonìti se -slònim se nasloniti se, biti odvisen: Ovo z-czejla ſze na tvojo ſz. volo naszlonimo KM 1783, 20; na Bo'so volo ſze je Job naſzlono KM 1796, 37; Tam molécſi ſze je czilou naſlono na volo ſzvojega Ocsé nebeſzkoga KM 1796, 106 naslònjeni -a -o naslonjen: Vido je telikájše Jákob Goſzpodna na to leſzficzo naſzlonyenoga KM 1796, 21
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasloniti -im dov. nasloniti:
nej imel kam ſvojo glavo naſlonit nedol. ǀ venim bodezhim grastu ſydi, inu nikamar ſe nemore neſlonit nedol., aku ſe n'hozhe sbosti ǀ na en tard kamen glavo nasloni 3. ed. ǀ vſy trye na Altar ſe naslonio 3. mn. ǀ naslonimo vel. 1. mn. naſha trudna, inu slabe glave na Chriſtuſave persi ǀ zhe my bomo naslonili del. mn. m nashe dobra della na palzo Svetiga krisha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasloniti ► nasˈloːnt -nėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasloníti se -slónim se
dov. postaviti se v poševni, nagnjeni položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
nasloniti se dov., F
5,
adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati,
ſe naſloniti, ſe podſtopiti;
apodiare, naſloniti ſe;
incumbere, ſe naſloniti, nalezhi;
inniti, ſe naſloniti, podpreti;
niti, ſe naſloniti, ſe podpreti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naslonjen deležnikPRIMERJAJ: nasloniti, nasloniti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
navézati in navezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove;
navezati skakalcem padala;
navezati tovor na osla;
navezati si dereze, smuči // narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / navezati ladjo k obali privezati// alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala 2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase;
navezali so jih nase s podkupninami;
potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo;
z leti se je navezal na zemljo // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj 3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov;
misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike;
navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore
● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidinavézan -a -o:
navezani baloni; pes je navezan na dolg jermen; navezan na dom, zemljo; uporniki so bili navezani na preskrbo iz zraka; biti čustveno navezan na koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
navézati se na in navezáti se na -véžem se na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj nasloniti se na koga/kaj
Nanj se je /kar preveč čustveno/ navezala.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
obésiti se -im se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno čustvenostno kdo/kaj namestiti se mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
/Zaradi strahu/ se (mu) je obesil okoli vratu.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
obésiti se na -im se na
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno kdo/kaj naslanjati se na koga/kaj
/Zaradi stalnega pomanjkanja denarja/ se je /dobesedno/ obesila na stare starše.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
obòj -ôja m z -em (ȍ ó) ~ v rudniku; neobč. nasloniti se na ~ na podboj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrníti se na in obŕniti se na -em se na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usmeriti se na koga
/V stiski/ se je obrnil nanj.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
okrájek -jka m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom rob1,
obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke // zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi 2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku 3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki // del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa 4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
osloníti oslónim stil. -ím dov., oslônil stil. oslónil (ī ọ́, í) knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih / na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporooslónjen -a -o:
športna dejavnost je oslonjena na množičnost; na steno oslonjeno orodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oslóniti se, -slǫ́nim se, vb. pf. = nasloniti se, Z.; — spisi, oslonjeni na vpise, Actenstücke, welche sich auf Eintragungen beziehen, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
paščiti se nedov ., F
2,
adniti, ſe ſyliti, hiteiti,
ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti;
studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati,
ſe paṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plòh plôha m (ȍ ó) debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz;
razžagati ploh v deske;
bukovi, hrastovi plohi;
miza, pod iz plohov // navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh // nar. perilnik: nasloniti se na ploh
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podbòj -ôja m (ȍ ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju;
vzidati podboj;
kamnit, lesen podboj / okenski podboj okenski okvir / vratni podboj
♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline// pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji
● ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podôknica in podóknica -e ž (ȏ; ọ̑) 1. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom: poslušati podoknico / zapeli so ji podoknico 2. star. okenska polica: nasloniti se na podoknico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podôknik in podóknik -a m (ȏ; ọ̑) zastar. okenska polica: nasloniti se na podoknik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podpreti dov., F
10,
adminiculari, podpréti, podſtaviti, pomozhi, podviẛhati, v'potrébi pomagati;
confulcire, podpréti;
effulcire, podpréti, podperati;
fulcire, podpréti, podpirati;
inniti, ſe naſloniti,
podpreiti;
perfulcire, dobru
podpréti, mozhnu podpirati;
praefulcire, poprei podperati, ali
podpreti, poprei kakòr pade;
subniti, podpréti, podſloniti;
suffarcinare, podpréti, podpirati, podſhopati, podgnêſti;
suffulcire, podpréti, podpirati;
prim. podprt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podpreti se dov., niti, ſe naſloniti,
ſe podpreti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podstopiti se dov., F
24,
adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti,
ſe podſtopiti;
attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe,
podſtopiti ſe;
connixus, -a, -um, kir
ſe kai
podſtopi ſturiti;
moliri, ſe ene rizhy
podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti;
molitus, -a, -um, tá kateri
ſe podſtopi;
pertentare, skuſſiti,
ſe kai
podſtopiti, k'rokam vsèti;
remoliri, ṡupèt s'veliko mujo
ſe ene rizhy
podſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
položíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj namestiti se na/v kaj / ob/pri čem / kam / kod
Položili so se v mehke naslanjače.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
pomujati se dov., F
6,
adhibe operam, pomujai ſe, popadi ẛa mujo;
adlaborare, perdélati, mozhnu délati,
ſe ſylnu mujati, ali
pomujati;
adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti,
ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti;
captare benevolentiam, ẛa dobrutlivoſt
ſe pomujati;
conari, ſe podſtopiti, ṡkuſhati, ſe podſtopiti,
pomujati ſe;
contendere, ſe pomujati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posloníti -slónim dov. (ī ọ́) nar. vzhodno nasloniti, prisloniti: poslonila je kolo k zidu;
poslonil se je na hrast poslónjen -a -o:
pri oknu je bila poslonjena lestev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
postáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Svetilko je postavila na mizo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v določeno držo sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/pred/skozi koga/kaj / kam
Učence je postavila v vrsto.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Postavil (jim) je šolo in bolnico.
4.
kdo/kaj določiti, izbrati koga/kaj za/na/nad/ob koga/kaj
Postavili so ga za razsodnika.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pred/ob kaj
Učitelj (mu) je postavil tri vprašanja.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Postavili so novo dramsko delo.
7.
kdo/kaj določiti kaj
Postavili so visoke norme.
8.
kdo/kaj dati kaj pred/na koga/kaj
Jed je postavila na mizo.
9.
iz prava kdo/kaj dati koga/kaj izven koga/česa
Postavili so ga izven zakona.
10.
iz jezikoslovja kdo/kaj dati kaj v kaj
Pridevnik je postrebno postaviti v ženski spol.
11.
iz športa kdo/kaj doseči kaj
Postavila je svetovni rekord.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
-prẹ́ti -prȅm samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
režánec -nca m (á) nar. zahodno podboj: kamnit režanec / nasloniti se na režanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rožánec -nca m (á) nar. podboj: kamnit rožanec / nasloniti se na rožanec; prijel se je za rožance in zagradil pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
siliti se nedov., F
6,
adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti;
annito, vide adnitor, anniti, ſe ſyliti;
connitor, conniti, conari, ſe podſtopiti, pofliſſati,
ſyliti;
eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, skuſhati kai velikiga ſturiti,
ſe ſyliti, ſi mujo ṡadéti, vun poſlati, roditi;
tenesmus, kir k'ſranîu hodi, inu
ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene;
vim sibi facere, ſe ſyliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slonẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slòniti se -im se dov. nasloniti se: Na nyega ſze ſzlonim zvörom KŠ 1754, 268; na té ſze z-czejla ſzlonim KM 1783, 126; Jaſz ſze ſzlonim na nyega BKM 1789, 195; Gvüsno sze szlonim na nyega KAJ 1848, 201; Na tébe sze gvüsno szloni KAJ 1848, 33; Na tébe ſzmo ſze ſzlonili BKM 1789, 132 slònjeni -a -o naslonjen, oprt: Kak vnôgi szo v-prepaszt vtonyeni, Kâ szo, na szlab rázum szlonyeni KAJ 1848, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.