navčìti -ím dov. naučiti: Kagda ſzvojo drüſini-czo more navcsiti TF 1715, 20; Navcsim te lepo szedeti KAJ 1870, 10; ino na vſze kerſchánſzkoga ſitka regule navcsi TF 1715, 9; naj je navcsi, ka je vöra KŠ 1771, 744; Navcsi nász Goszpodne ſze ſzkrbeti KM 1783, 20; Tak kako je mené Kriſtus návcſo TF 1715, 25; i návcso je na nyou ſzini Izraelſzke BKM 1789, 5
nàvčivši -a -e ko bi se naučil: kaibi tou navcſivſi mogli razmeti TF 1715, 48
nàvčeni -a -o
1. naučen: vlovec je meo ednoga dobro navcsenoga skvorca KAJ 1870, 21
2. poučen: i vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo, navcseni zprávde KŠ 1771, 451; Té je bio navcseni na pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 399; Ona pa naprej navcsena od materé ſzvoje, erkla je KŠ 1771, 47; i zdr'zte tadánke, na ſtere ſzte navcseni KŠ 1771, 628; i vcsinili ſzo tak, kak ſzo nacseni bili KŠ 1771, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.