abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
Braillov Braillova Braillovo; in Braillev; tudi brájev pridevnik [brájeu̯ brájeva brájevo] tudi [brájlou̯ brájlova brájlovo]
STALNE ZVEZE: Braillova pisava, Braillova vrstica, Braillov pisalni stroj
ETIMOLOGIJA: po francoskem učitelju Louisu Braillu (1809–1852), avtorju te pisave
ênovrstíčnica ênovrstíčnice samostalnik ženskega spola [ênovərstíčnica] ETIMOLOGIJA: enovrstični
glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol] STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik] STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: gorilen
káčica káčice samostalnik ženskega spola [káčica] STALNE ZVEZE: železna kačica
ETIMOLOGIJA: kača
kárving kárvinga; tudi carving samostalnik moškega spola [kárvink kárvinga] ETIMOLOGIJA: carving

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje] ETIMOLOGIJA: klekljati
klékljati klékljam nedovršni glagol [klékljati] ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...
pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preblízu2 predlog [preblízu]
I. z rodilnikom
    1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

II. z dajalnikom
    1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
    2. izraža preveliko stopnjo, ko je določena mera, količina ali cilj, vrednost skoraj dosežena
    3. izraža pretesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
ETIMOLOGIJA: blizu
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti] FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pútka pútke samostalnik ženskega spola [pútka] FRAZEOLOGIJA: putka tutka
ETIMOLOGIJA: puta
sirár sirárja samostalnik moškega spola [sirár] ETIMOLOGIJA: sir
stópica stópice samostalnik ženskega spola [stópica] ETIMOLOGIJA: stopa
stríga stríge samostalnik ženskega spola [stríga] ETIMOLOGIJA: striči - več ...
strojepísje strojepísja samostalnik srednjega spola [strojepísje] ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz stroj + pisati
šofírati šofíram nedovršni glagol [šofírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. chauffieren, glej šofer
Število zadetkov: 19