eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
búc búca in bùc búca samostalnik moškega spola [búc] in [bùc] 1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom
2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. buc ‛udarec po vodni površini’ in medmet ob trku glave z dojenčkom, iz *butьcati iz *butati - več ...
hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít] 1. komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin
2. žival, ki ima ženske in moške spolne organe
3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalno hibrid 3.1. ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
judo juda samostalnik moškega spola [júdo] in [džúdo] 1. borilni šport, pri katerem se poskuša nasprotnika s prijemi in meti vreči na hrbet, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Judo, angl. judo iz jap. jūdō, prvotno ‛nežen način, način brez orožja’, iz jū ‛nežen, mehek’ tj. ‛brez orožja’ + dō ‛pot, način’ - več ...
líjast líjasta líjasto pridevnik [líjast] ki spominja na lij ali je tak kot pri liju; SINONIMI: lijakast
STALNE ZVEZE: lijasta lisička ETIMOLOGIJA: ↑lij
make up make upa; in make-up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp] 1. ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom1.1. kozmetično sredstvo za tako ureditev, urejanje obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’
make-up make-upa; in make up; tudi mêjkap samostalnik moškega spola [mêjkap] tudi [mêjkáp] 1. ureditev, urejanje obraza s kozmetičnimi sredstvi, zlasti s pudrom, maskaro, rdečilom1.1. kozmetično sredstvo za tako ureditev, urejanje obraza
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. makeup, iz make up v pomenu ‛naličiti’
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
penúša penúše samostalnik ženskega spola [penúša] 1. iz botanike rastlina z manjšimi belimi, rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetju na vrhu stebla in navadno pernatimi listi; primerjaj lat. Cardamine 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: dlakava penuša, travniška penuša ETIMOLOGIJA: iz ↑pena zaradi značilne slinaste pene, ki jih spomladi naredijo ličinke žuželke navadne slinarice
sonátni sonátna sonátno pridevnik [sonátni] STALNE ZVEZE: sonatna forma, sonatna oblika, sonatni stavek ETIMOLOGIJA: ↑sonata
stáfordski stáfordska stáfordsko; in staffordski pridevnik [stáfortski] STALNE ZVEZE: ameriški stafordski terier, stafordski terier ETIMOLOGIJA: ↑staffordski
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
tùc medmet1. ponovljeno posnema zvoke plesne elektronske glasbe
2. kot samostalnik, podvojeno, neformalno elektronska plesna glasba2.1. kot samostalnik, podvojeno, neformalno poudarjeni zvok take glasbe
3. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki se izvaja hitreje in z izrazitimi ritmičnimi poudarki3.1. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki izvaja tako glasbo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći ‛tolči’
žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet] 1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
STALNE ZVEZE: svileni žamet FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən] 3. ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žametast
4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina ETIMOLOGIJA: ↑žamet
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
astrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet;
astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā) 1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom 2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde;
njen blagi glas;
blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo;
letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici blágo prisl.:
mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
cártkan -a -o prid. (ȃ) pog., ljubk. mil, nežen: oženil se je z lepo, cartkano stvarco
čád -a m (ȃ) knjiž. 1. prosojna, rahla meglica: nad kopnečimi snežišči se dviga čad;
modrikast čad trepeta v parku;
gozdovi so odeti v nežen čad;
jutranji čad 2. dim: iz dimnikov se vije čad;
črni čad plamenice / kuhinjski čad sopara, sopuh// saje: v predorih se na obleko seseda čad
delikáten -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom 1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja;
vzgoja je delikatna stvar;
pogovor se je bližal najdelikatnejši točki;
njegovo delo je odgovorno in delikatno;
dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije 2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni3. knjiž. okusen1,
slasten: delikatna juha, riba delikátno prisl.:
zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
drôben1 tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnêjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet;
zbiral je različne drobne predmete;
tkanina z drobnim vzorcem;
na manjših policah je ležalo razno drobno blago;
droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica;
drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben;
droben pesek;
drobno sadje;
droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri;
drobne vsakdanje skrbi;
drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namenedrôbno in drobnó prisl.:
drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
drôbni -a -o sam.:
tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
frájlica -e ž (ȃ)
manjšalnica od frajla: ljubka frajlica / saj si že prava frajlica / bil je tako nežen, da so mu pravili frajlica
glás -ú tudi -a m, mn. glasôvi stil. glási (ȃ)
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
// zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / Glas! kot ukaz psu zalajaj
2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo / o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
// navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
● star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; jezikosl. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; pravn. posvetovalni glas brez pravice odločanja
gracílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen1, lahkoten: gracilne kretnje plesalk
♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo
ljubímec -mca m (ȋ) 1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner: ljubimca sta se dogovorila za sestanek;
mož je našel pri ženi ljubimca 2. kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje: partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci;
želim biti boljši oče in boljši ljubimec;
po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta pozabila na svoji vlogi ljubimcev // navadno s prilastkom človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti: njen partner je odličen ljubimec; dober, slab ljubimec; nenasiten, nežen, strasten ljubimec 3. zastar. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
● knjiž. ljubimec slave ljubljenec
♦ gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb
nèkméčki -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni kmečki: kmečko in nekmečko prebivalstvo / ljudje nekmečkega rodu / rajši se ukvarja z nekmečkim delom / ima nežen, nekmečki obraz
néžen -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen;
to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok;
dojenček je še zelo nežen;
ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence;
nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni
● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenostnéžno prisl.:
nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje
♦ glasb. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega
néžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. ljubkovati, božati: mati neži bolnega otroka / nikar ga ne neži razvajajnéžiti se
postajati nežen: nežil se je ob njej
nežno...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na nežen: nežnočutnost, nežnokožen, nežnopolt
nežno...2 prvi del zloženk, kakor nežnolep, nežnordeč, ipd., gl. nežen
palindróm -a m (ọ̑)
beseda, stavek, ki ima isti ali drug pomen, če se bere naprej ali nazaj: napisati palindrome: Mars, nežen, potop
pianissimo [pjanísimo] prisl. (ȋ)
glasb., označba za jakost izvajanja zelo tiho: igrati pianissimo; sam.: nežen pianissimo
poljúb -a m (ȗ)
dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: ubraniti se poljuba; dati, vrniti poljub; pripraviti ustnice v poljub; dolg, nežen, očetovski poljub / kot pozdrav ob koncu pisma poljub od tvoje Ane; pren., knjiž. sneg je ob poljubih južnega vetra hitro kopnel
● ekspr. (z roko) poslati komu poljub poljubiti prste svoje roke in jo obrniti, iztegniti proti komu; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati
♦ zgod. biti obsojen na poljub železne device na kazen z dotikom, stiskom z železno devico
ponéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. poljubkovati: ko je prišel, ga je stisnila k sebi in ponežila / prinesel ji je zajtrk v posteljo, da jo malo poneži ponéžiti se
postati nežen: v zadnjem času se je zelo ponežil
pópek -pka m (ọ̑)
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
pozdráviti1 -im dov. (ā ȃ) 1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: vstopil je in pozdravil;
pozdraviti znanca;
glasno, prijazno, vljudno pozdraviti;
pozdravil ga je z nasmehom;
pozdravila sta se le z očmi;
prijatelja sta se veselo pozdravila / dober dan, je pozdravil / pozdravil ga je nežen ženski glas / predsednik je pozdravil vse navzoče in začel zborovanje; pren., ekspr. navsezgodaj ga je pozdravil sončni žarek // sporočiti pozdrav, pozdrave: pisal je, naj te lepo pozdravim; pozdravite jih tudi v našem imenu // nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z dejanji izraziti naklonjenost, veselje, zlasti ob prihodu koga: igralca so pozdravili z navdušenim ploskanjem; državnika so pozdravili s častno salvo / pes ga je pozdravil z glasnim laježem 2. publ. izraziti odobravanje, soglasje: pozdraviti predsednikovo izjavo;
pozdraviti predlog, sklep, ukrep / pozdraviti je treba dejstvo, da se vrstijo na odru domača dela 3. ekspr. biti viden, prikazati se: tu in tam nas ob poti pozdravi podlesek;
na steni ga je pozdravilo staro orožje
● ekspr. letališče bo pozdravilo prve goste spomladi bo odprto, bo začelo delovati; ekspr. oče ga je pozdravil s palico natepel; ekspr. sovražnika so pozdravili z ognjem streljali so nanj; pozdravil jo je z gospa ogovorilpozdrávljen -a -o:
bil je od vseh glasno pozdravljen / kot pozdrav pozdravljen, prijatelj
preblág -a -o prid. (ȃ ā) knjiž.
1. preveč blag, dober: preblag človek; preblag značaj
2. ekspr. zelo blag, dober: bila je res preblaga žena
3. ekspr. zelo nežen, zelo mil: spet je slišal njen preblagi glas; njen preblagi nasmeh ga je osrečil / kazen je bila preblaga premalo stroga, premalo huda
prenéžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo
2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja
púnčka -e ž (ȗ) 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo;
jopica za petletno punčko;
biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka 3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči;
deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj
smehljáj -a m (ȃ)
manj poudarjen izraz na obrazu, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, srečo: občudoval je njen smehljaj; nagajiv, otožen, prijazen smehljaj / odgovoriti, pogledati s smehljajem; pozdravil je z vljudnim smehljajem / ekspr.: materin obraz je preletel nežen smehljaj; hudomušen smehljaj jim je zaigral okrog ustnic, na obrazih, v očeh; pren., pesn. smehljaj cveta
stájati -am dov. (ȃ) navadno v zvezi z led, sneg narediti, povzročiti, da preide v vodo: sonce staja led;
sneg se je že stajal / toplejše podnebje bi stajalo ledenik; pren., ekspr. njegovo nezaupanje se je počasi stajalo stájati se ekspr.
postati zelo ganjen, nežen: kar staja se, ko jo sreča / ob teh besedah se mu je stajalo srce
subtílen -lna -o prid., subtílnejši (ȋ) knjiž. nežen, občutljiv: subtilen človek / subtilen izraz; subtilen liričen prizor / subtilna duševna dogajanja // natančen, izostren: potrebna bi bila subtilnejša analiza teh postopkov / subtilne nianse; razvijati subtilno tehniko opazovanja subtílno prisl.:
subtilno se izražati, ravnati; to delo je napisano zelo subtilno
vzdihljáj stil. vzdíhljaj -a m (ȃ; ȋ)
1. posamezen glas pri vzdihovanju, zlasti kratek, rahel: tu in tam se je slišal kak vzdihljaj; ekspr. iz prsi se ji je izvil vzdihljaj; nežen, pobožen vzdihljaj / ekspr. vzdihljaji srca / ekspr. vzdihljaji sreče / globok vzdihljaj vzdih / zaslišal se je samo vzdihljaj: Ali ni že vsega preveč
2. knjiž. vzdihljaju podoben glas: vzdihljaji morja
● ekspr. obleka je v poslednjih vzdihljajih je že zelo slaba, se trga; evfem. biti, ležati v poslednjih vzdihljajih umirati; ekspr. ljubiti koga do zadnjega vzdihljaja do konca življenja, do smrti
žámetast -a -o prid. (á) 1. značilen za žamet: žametast lesk, otip, videz // ki je iz žameta; žameten: žametaste hlače; žametasto krilo 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: žametasta roka;
žametasta trava;
pesn. žametasto nočno nebo / žametast pogled prijazen, nežen// blagoglasen in rahlo zamolkel: imeti žametast glas žámetasto prisl.:
žametasto črn; žametasto prijazen
žámeten -tna -o prid. (á) 1. ki je iz žameta: žameten telovnik;
žametna obleka / žametna tkanina // prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica // značilen za žamet: žameten otip, videz 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi;
žametna koža;
žametne trate;
pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne// blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom 3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino // rdeče vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina
♦ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidiumžámetno prisl.:
žametno sijati; žametno mehek
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
origámi samostalnik moškega spola1. spretno, umetniško pregibanje papirja v različne oblike, figure, po izvoru iz Japonske 1.1 oblika, figura, ki nastane s takim pregibanjem
1.2 kot pridevnik ki je v zvezi s takim pregibanjem ali po videzu spominja na obliko, figuro, ki nastane s takim pregibanjem
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cártkan -a -o; bolj ~ (ȃ) manjš., neknj. pog. mil, nežen
néžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ fant; poud. ~ udarec |lahen|; zelo ~; nežen do koga ~ ~ matere; nežen z/s kom ~ z dekletom
néžni -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ spol |ženske|
néžno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) nekaj ~ega v človeku
néžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ nasmeha; števn., poud. ~i v ljubezni |ljubkovanja|
subtílen -lna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ človek občutljiv, nežen; ~a analiza natančna, izostrena
subtílnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ njegove duševnosti nežnost, občutljivost; ~ analize natančnost, izostrenost; števn. vse ~i doživljanja odtenki
žámet -a m, snov. (á) obleka iz ~a; usnjati ~ |deftin|; poud. beli ~ rok |mehek, nežen videz|
žámetast -a -o; bolj ~ (á) ~ otip; ~e hlače; poud.: ~ glas |blagoglasen, nekoliko zamolkel|; ~ pogled |prijazen, nežen|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024
dotík -a
m kratkotrajno, popolno približanje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
néžen -žna -o
prid.1.
ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos; ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos 2.
ki daje videz občutljivosti, krhkosti 3.
ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki
poljúb -a
m dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
ráhel -hla -o
prid.1.
ki ni trdno sprijet, gost 2.
ki se ne pojavlja v izraziti oblikiSINONIMI:
blag,
ekspr. bežen,
ekspr. lahen,
ekspr. medel,
ekspr. plitev,
ekspr. pritajevan,
ekspr. šibek1,
ekspr. tanek,
ekspr. tih,
ekspr. top2,
ekspr. zamolkel 3.
ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, čutno zaznavnostSINONIMI:
ekspr. krotek,
ekspr. lahek,
ekspr. lahen,
ekspr. medel,
ekspr. mehek,
star. nalahen,
ekspr. nežen,
ekspr. pohleven,
star. polahen,
ekspr. slab1,
ekspr. slaboten1,
ekspr. šibek1
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
néžen Frazemi s sestavino néžen:
néžni spòl,
néžnejši spòl
vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo,
igráti odločílno vlógo,
igráti pomémbno vlógo,
igráti velíko vlógo,
igráti vlógo kóga/čésa,
iméti glávno vlógo,
iméti odločílno vlógo,
iméti pomémbno vlógo,
iméti velíko vlógo,
kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge,
odigráti glávno vlógo,
odigráti odločílno vlógo,
odigráti pomémbno vlógo,
odigráti velíko vlógo,
tó ne igrá nobêne vlóge
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
crkljáti -ȃm nedov.
džȋudžȋcu -a m
džȗdo -a m
fȇr neskl. prid.
lȅn lẹ́na prid.,
mȃlta -e ž
mlȃd mláda prid.
nẹ́ga -e ž
subtȋlen -lna prid.
vọ́tel -tla prid.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nẹ̑žən,* -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
nẹ́žən (dodatek k slovarju) (nam. nẹ̑žən).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
níden -dna -o prid. nežen, droben: Nyé nidno korenicske szpodi piti zacsne KAJ 1870, 101; V-nasem szadovenom ogradi je doszta nidnoga cepjá KAJ 1870, 16; Ka vsze viditi je .. Lêpe goré, logé, nidne dolé KAJ 1870, 80
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
drobčkan![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
[drȏbčkan
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
(drobečkan, drobčikan) pridevnikzelo majhen, drobčkan, majčken, nežen
fajn [fȃjn]
pridevniktanek, drag, dragocen, nežen
PRIMERJAJ: fin
fin [fȋn]
pridevnikkoroško tanek, drag, dragocen, nežen
PRIMERJAJ: fajn
gingav [gíngav]
pridevniknežen, slaboten, šibek
gingavast [gíngavast]
pridevniknežen, slaboten, šibek
meževen [mežẹ́vǝn]
pridevniknežen
PRIMERJAJ: muževen
muževen [mužẹ́vǝn]
pridevniknežen
PRIMERJAJ: meževen
šibek [šíbǝk]
pridevniknežen, upogljiv
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cartan -a prid. ljub, nežen: gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
cartan -a -o pridevnik1. ki ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2. ki vzbuja občudovanje zaradi
2.1 lepote, popolnosti; SODOBNA USTREZNICA: lep
2.2 nežnosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen
2.3 prijetnosti, blagosti; SODOBNA USTREZNICA: prijeten, blag
3. ki zaradi mladosti, nedoraslosti ne dosega navadne stopnje moči, izkušenosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen, šibek
FREKVENCA: 23 pojavitev v 9 delih
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prefin ► preˈfiːn -a -ȯ prid.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
Dregljaj
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin nudge , ki v psihologiji označuje blag dražljaj, ki pri ljudeh spodbuja zaželeno vedenje (v nasprotju s prepovedmi nezaželenih ravnanj), npr. nagrajevanje kadilcev za opuščanje kajenja.
Število zadetkov: 84