eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni] 1. ki je v zvezi z biseri1.1. ki je iz biserov ali vsebuje bisere
1.2. ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: bisernat
2. ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa
STALNE ZVEZE: biserna matica ETIMOLOGIJA: ↑biser
cvétka cvétke samostalnik ženskega spola [cvétka] 2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetlica 2.1. ironično kdor ravna neresno, nepremišljeno, neumno
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] 2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
plíšast plíšasta plíšasto pridevnik [plíšast] 1. v nekaterih zvezah v obliki plišasti ki je prekrit, obšit s plišem
2. ekspresivno ki vzbuja občutek prijetnosti, neškodljivosti
ETIMOLOGIJA: ↑pliš
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf] 1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati] ETIMOLOGIJA: ↑večerja
zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati] 1. ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
2. ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
3. ekspresivno priti iz rodil
ETIMOLOGIJA: ↑vekati
žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje] 1. oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki
1.2. ekspresivno govorjenje, petje s temu podobnimi glasovi
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cúker -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica;
te hruške so sladke kakor cuker;
taka je kakor iz cukra nežne, bele kože
● ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen// tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov
etêričen -čna -o prid. (é) ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica;
eterično bitje;
svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije
♦ kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijoetêrično prisl.:
lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve
gíbek -bka -o prid., gíbkejši in gibkêjši (í) knjiž. 1. ki se z lahkoto giblje, premika; gibčen: mlad, gibek fant;
zagorela, gibka dekleta / bila je nežne in gibke postave; gibka roka / pesn. gibka voda // ki se da upogibati, pregibati; gibljiv: rogačeva glava je gibka
♦ teh. gibka cev cev iz vijačno zavitega kovinskega traku, ki se da pregibati2. razgiban, živahen: gibka domišljija;
ritem in melodija sta postala gibka in igriva / lahkotni, gibki verzi gíbko prisl.:
hodila je prožno in gibko
♦ glasb. gibko označba za izraz izvajanja grazioso
jacínta -e ž (ȋ) knjiž. hijacinta: nežne barve jacint
lúska -e ž (ū) nav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
♦ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
luskolíst -a m (ȋ)
nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
néžen -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen;
to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok;
dojenček je še zelo nežen;
ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence;
nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni
● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenostnéžno prisl.:
nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje
♦ glasb. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega
nežnolísten -tna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki ima nežne liste: ugajale so ji nežnolistne cvetlice
nežnopôlt -a -o [nežnopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je nežne polti: nežnopolta in svetlolasa deklica
pastélen -lna -o prid.(ẹ̑) nanašajoč se na pastel: slikal je s pastelnimi svinčniki / slikati v pastelni tehniki / pastelni portret
● obleka pastelne barve svetle, nežne barvepastélno prisl.:
pastelno modra preproga
pomoríti -ím dov., pomóril (ī í) 1. drugega za drugim umoriti: sovražniki so pomorili vse vaščane / dihur jim je pomoril vse kokoši 2. povzročiti smrta) ljudi: pomoriti ujetnike / lakota in bolezni so pomorile precej ljudi b) živali: pomoril je že veliko gozdnih živali // ekspr. uničiti, škoditi čemu: slana je pomorila vse nežne cvete; pren. sovraštvo mu je pomorilo vse druge čute pomorjèn -êna -o:
pomorjeni vaščani; pomorjene cvetlice
potéza -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom;
poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah
● publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo;
debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč;
to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza;
z nasprotno potezo so preprečili načrt;
s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo
svéčica -e ž (ẹ́)
manjšalnica od sveča: prižigati svečice; okrasiti s svečicami / kostanji so imeli že nežne zelene lističe in svečice
♦ teh. svečka
vonjáva -e ž (ȃ) hlapi navadno prijetno dišečih snovi: z vrta, po hiši se širijo vonjave;
cveti privabljajo žuželke z barvami in vonjavami;
vdihavati kuhinjske, prijetne vonjave // značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom; vonj: kuhati zelišča, da izgubijo vonjave; parfum močne, nežne vonjave; vonjava kadila, vrtnic; vonjava po bencinu
zrást -í ž (ȃ) 1. glagolnik od zrasti: ta kost je nastala z zrastjo več manjših kosti;
zrast požiralnika 2. star. rast, postava1:
močna zrast koga;
dekle nežne zrasti 3. anat. mesto, kjer sta s hrustancem skoraj negibljivo zrasli dve kosti: prerezati dimeljnično zrast
žámeten -tna -o prid. (á) 1. ki je iz žameta: žameten telovnik;
žametna obleka / žametna tkanina // prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica // značilen za žamet: žameten otip, videz 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi;
žametna koža;
žametne trate;
pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne// blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom 3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino // rdeče vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina
♦ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidiumžámetno prisl.:
žametno sijati; žametno mehek
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cvétka -e ž (ẹ̑) manjš. jesenska ~; olepš. v govoru uporabiti kako ~o |neprimerno besedo|; člov., poud. uživati naklonjenost nežne ~e |dekleta|; iron. Ta ti je ~ |lahkomiselno dekle|
delikáten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ položaj neprijeten, težaven; ~e barve nežne, občutljive; redk. ~a juha okusna, slastna
delikátnost -i ž, pojm. (ȃ)
etêrično nač. prisl. (é) Lik glavne junakinje je učinkoval nekoliko ~ poduhovljeno; ~ nežne barve
potéza -e ž (ẹ̑) črtati z odločnimi ~ami; nežne, ostre ~e na obrazu; publ. narediti navpično ~o črto; ena od potez njegovega značaja |lastnosti, značilnosti|; s preračunljivo ~o urediti položaj |z ukrepom, dejanjem|; biti na ~i; šah.
prenéžen -žna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ otrok; poud. ~e misli |zelo nežne, prijazne|; prenežen za koga/kaj biti ~ ~ tako delo
ročíca -e ž (í) manjš.
1. otrokova ~; poud. njene nežne ~e |roke|
2. ~ sklopke; ~ za vklop in izklop; ~ pri plugu
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
krepíti se -ím se
nedov. izraža, da kaj postaja bolj sposobno prenašati obremenitve, negativne spremembe
luskolíst -a
m bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stróg-a -opridevnikdosleden, discipliniran
- kdo/kaj biti strog z/s kom/čim
- , kdo/kaj biti strog pri čem, kje
- , kdo/kaj biti strožji za koga/kaj
- , kdo/kaj biti strog glede koga /česa
neprizanesljiv, neizprosen
- kdo/kaj biti strog/strožji do koga/česa
- , kdo/kaj biti strožji od koga/česa
zelo izrazit glede na lastnosti
- kaj biti strog zaradi česa
- , kaj biti strog po čem, kako
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Število zadetkov: 41