bés2 povdk. (ẹ̑) To se mora nehati — ni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dezinteresírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se (ȋ) neobč. |nehati se zanimati|: za kaj ~ ~ ~ gospodarstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izdeževáti se -úje se [də] dov.; drugo gl. deževati (á ȗ) redk. nehati deževati: Izdeževalo se je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jénjati -am dov. jénjanje (ẹ́; ẹ̑) pešaj. nehati, prenehati: Bolečine so jenjale
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nabesedíčiti -im dov. -en -ena (í ȋ) slabš. |povedati dosti vsebinsko praznega|: komu kaj Česa vsega ji ni nabesedičilnabesedíčiti se -im se (í ȋ) slabš. Napovedovalec se kar ni mogel nabesedičiti |nehati govoriti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
néhati -am dov. néhanje (ẹ̑) z nedoločnikom ~ govoriti; Začeli so s pogovorom in nehali s prepirom končali; nehati z/s čim ~ z delom, s spraševanjem → nehati delati, spraševati; brezos. Nehalo je snežitinéhati se -am se (ẹ̑) končati se: Vsaka stvar se kdaj ~a; poud. Tu se pa vse ~a |Tega ni več mogoče prenašati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
odjénjati -am dov. odjénjanje (ẹ́; ẹ̑) neobč.: ~ govoriti nehati, prenehati; Mraz je odjenjal popustil, odnehal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
znáti znám nedov. znàj znájte, znajóč; znàl znála, znàt, znán -a; znánje; (znàt) (á ȃ) kaj ~ abecedo; ~ matematiko; ~ vlogo na pamet; premalo ~ za srednjo šolo; z nedoločnikom ~ brati; poud.: ~a lagati |spretno laže|; Dež ne ~a nehati |dolgo pada|; ~ se obrniti |biti spreten, iznajdljiv|; Ne ~a drugega kot pijančevati |dosti pijančuje|; knj. pog. Zunaj bi jih znal kdo videti bi jih lahko kdo videl; poud.: ~ je treba, pa gre |biti iznajdljiv, prebrisan|; Kdor ~a, pa ~a |je sposoben|; Pomagaj si, kakor veš in ~aš |kakor koli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.