bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.
čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič (Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
gestrȋn, m. nekak povoden mož, ob Dravi-Glas.
gúra 2., f. nekak gumb iz smole, Dol.
hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
jȃjčar, -rja, m. 1) der Eierhändler, Cig., Jan., M., Štrek.; — 2) der Löwenzahn (taraxacum officinale), Tolm.-Erj. (Torb.); — nekak oreh (jako debel in dober), Slap v Ipavi-Erj. (Torb.).
kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
kȋmač, m. nekak nož, kajk.-Valj. (Rad).
knāstər, -stra, m. nekak tobak, der Knaster, Cig., Jan.
kuc-krùh, m. nekak kruh, ki ga peko o božiču, Št., Pjk. (Črt. 13.); — prim. nem. "Hutzelbrot", Navr. (Let. 1886, 91.).
metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
nẹ́kakov, adj. = nekak, BlKr., vzhŠt.; (nekakǫ́v, Cv.).
nẹ́kakovšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nekákovšən.
nẹ́kakšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nẹkákšən.
nẹ́kakši, adj. = nekak, C., vzhŠt.
omę̑tica, f. nekak šev, die Endelnaht, Senožeče, Lašče-Erj. (Torb.); na ometico šivati, zwei Stücke so zusammennähen, dass der Faden nach außen über die beiden Ränder geschlungen wird, Levst. (Rok.).
òn 1., óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren (bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.-Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.-Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.-Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.-Mik.; (gen.: da je sestre! Met.-Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
podzemlják, m. nekak čmrlj, ki ima pod zemljo gnezdo, Bolc-Erj. (Torb.).
potlȃčenica, f. nekak nizek, močno prepečen, s soljo in kumino potresen kruh, Gor.
prprnják, m. nekak kruh, vzhŠt.-Trst. (Let.).
rájičnica, f. nekak fižol, vzhŠt.-C.; — prim. rajica.
rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi-C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
rę̑glja 1., f. nekak kruh z navzkrižnimi regami, Cig., Jan., Ljub.
skȗt, m. der Ekel, C.; nekak skut čutim, Notr.
tesák, m. nekak meč, ogr.-C.; ("Dusack", V.-Cig., "Duseck", Hip. [Orb.]).