absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)
ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’
ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’
ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’
ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.
Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)
almožna -e ž miloščina, milodar: taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’
ama -e m dojilja: kakor ena luba Ama im. ed. je njega dojla ǀ Maria je moja Mati, moja luba Ama im. ed. ǀ Maria Diviza je niega dojla kakor ena lubesniua Ama im. ed. ſvoje Deteze ǀ sakaj tulikajn je biti Ama im. ed., kakor Mati ǀ Kakor ena Amma im. ed., katera pozhuti polne ſvoje perſy mleka ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama im. ed. ali nihdar dobrutlivishi Matere, inu Ame rod. ed. nej bilu kakor je Christus ǀ ſo bily njeh Ame rod. ed. peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami daj. ed. Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame im. mn. s. Mauro ← nem. Amme < srvnem. amme ‛dojilja’
amen medm. amen: Ostanite tedaj per Christuſu, de Nebeſhku krajlestvu botè doſegli. Amen ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite. Amen ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite. Amen ← lat. āmēn ← gr. ἀμήν ← hebr. 'āmēn ‛tako naj bo’; s to besedo Janez Svetokriški navadno konča pridigo.
andel -dla m kupčija, opravek: Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’
andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’
andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht
Antolin -a m osebno lastno ime Antolin: Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.
antverh -a m rokodelstvo: ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh
antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar
apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’
apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol
apostoliš nepreg. prid. apostolski: tukar ſe moli v'Apostolish mest. ed. ž Veri (I/1, 103) ← nem. apostolisch; → apostol
aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.
arabiš prisl. arabsko: on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski (V, 327) ← nem. arabisch ‛arabski, arabsko’; → Arabija
arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.
arcnovati -ujem nedov. zdraviti: ta bolni Arzatu pokashe ſvoje rane, inu vender ſe nepuſti arznovati nedol. ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè dushe oſdravit pojte poshlushat taiſte Pridigarje kateri s'to gorezho resnizo arznujeio 3. mn. ǀ en Angel na mejſti Arzata je arznoval del. ed. m Timothea ǀ de bi niega arznovali del. mn. m → arcnija
ardrija -e ž prepir, svaja: dokler polsot ſe najde offert, ohernia, ardria im. ed., ſaurashtvu, opraulajne, nezhiſtoſt (IV, 272) ← nem. Haderei ‛pretep, prepir’; prim. pri Megiserju ardria ‛diſcordia, rixa’.
avba -e ž avba, tj. žensko pokrivalo: Shlishio h' pridigi sgonit, vſameio klabuk, aubo. tož. ed. etc. (V, 475) ← nem. Haube ‛avba’
avbe medm. ovbe, jej, ojej: kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu, pres konza bote klaguvali; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte (I/1, 202) ǀ Aubè kaku je meni ramnu teshku … Aube ſe boym de pujdem (V, 297) nem. au weh, o weh < srvnem. o wē ‛ojej’
avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’
bajer -ja m bajar, ribnik, jezero: per baieriu mest. ed. greshne navade (II, 562) ǀ bolan je leshal per Bajeriu mest. ed. bliſi Betſaide (IV, 394) ǀ 38. lejt je leshal per Bajeriu mest. ed. (V, 291) ← nem. Weiher < srvnem. wī(w)ære ← lat. vīvārium ‛ribnik’; → vajer, → vejer
bajncerl -a m vinogradnik: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Bainzerlij im. mn. S. Vicotoriuſa (II, 124–5) ← bav. nem. wainzirl < stvnem. wīnzürle < wīnzuril ← lat. vīnitor ‛vinogradnik’; prim. pri Trubarju Baincirli, pri Kastelec-Vorencu weinzerle ‛vinogradou varih, ali kopázh, ali gornik; vinitor’.
bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.
belzoar m bezoar: Ony pravio de sa to ner mozhneshi arznio nuzaio ta kamen Belzoar im. ed. imenovan (V, 551) ← nem. Bezoar ← špan. bezoar ← perz. bāadzahr ‛protistrup’
Bidermanus m osebno lastno ime Bidermann: Pishe Bidermanus im. ed. od eniga, kateri druge miſli, inu skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu (I/1, 193) Jakob Bidermann (1578–1639), nem. pisec, jezuit
birt -a m gostilničar: Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu daj. ed. plazhal (I/1, 270 s.) ← nem. Wirt < srvnem. wirt ‛gostilničar’
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
bogaboječ -a prid. bogaboječ: David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m
bogati -am dvovid. ubogati: n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat nedol. ǀ G. Bogu teshku dei, kadar jeſt njega nebugam +1. ed. ǀ ti rajshi bugash 2. ed. hudizha, kakor G: Boga ǀ ti nebugash +2. ed. Boga, ampak tvoj trebuh ǀ Mojſeſs buga 3. ed., ter ſtegne ſvojo roko v'Nebu ǀ sakaj tedaj tiga golufniga shelima bugate 2. mn. ǀ kateri bugaio 3. mn. Boshym miſlim ǀ vaſſ shalio, vaſſ nebugaio +3. mn. ǀ bugaj vel. 2. ed. ti Chriſtuſa Jesusa ǀ nikar yh neposhlushai, inu nebugai +vel. 2. ed. ǀ bugaimo vel. 1. mn. Origenuſa ǀ Bugajte vel. 2. mn. tedaj vaſho Mater S. kat. Kersh. Cerku ǀ Bugaite vel. 2. mn. mene Gospud ǀ nebugaite +vel. 2. mn. njega, nikar mu neshlushite ǀ Nebugajte +vel. 2. mn. tedaj Nem. Nem. tiga golufniga shelima ǀ sazhnejo proſsit de bi PreroKa bugal del. ed. m ǀ Jeſt pak ſim Samuriza bugala del. ed. ž ǀ kadar bj bilij Boga bugali del. mn. m, kakor ſo bugali del. mn. m hudizha → ubogati
bopen -pna m grb: kaj s' en bopen im. ed., ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi ǀ leta Boppen tož. ed. tvoj, udrukan v' ſvojem ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ Ter zhe jeſt nyh shlahtni Boppen tož. ed. pogledam dua lepa Turna noter sagledam ǀ Georgius Rottinus pak je djal de sadoſti je pogledat na Boppen tož. ed. zhe eden hozhe poſnati shlahtnoſt tiga Roda ǀ na pezhatah vſelej je sareſan Boppen tož. ed. taiſtiga komu pezhat shlishi ǀ Dokler tedaj gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna Turna v' Boppni mest. ed. ǀ inu v' ſvoim Boppnu mest. ed. imà eniga Angela ← nem. Wapen ‛grb’; prim. pri Megiserju bapen ‛inſignia’
boršt -a m gozd: prideta ven borsht tož. ed. ǀ v'borshti mest. ed. tega ſvetà ǀ je bil venem borshti mest. ed. neshal eniga sleipiga petleria ǀ en gmain Soldat je bil venem borshtu mest. ed. neshil eniga slepiga petleria ǀ de bi vſe borshte tož. mn., inu gosde poſekali ǀ v'borshtah mest. mn. je prebival ← srvnem. vorst, nem. Forst ‛gozd’
božičen -čna prid. božičen: leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah
braninga -e ž obramba: kir nash Svetli Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi daj. ed. perpravit (IV, 151) Hibridna tvorba iz sloven. osnove in pripone -inga ← nem. -ung
brat -a m 1. brat: Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine: zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine
brevir m brevir: Kateri vezh Krat tuojo molitvu, Brevir tož. ed., inu S. Masho sapijesh (I/2, 148) ǀ zhe Brevir tož. ed. nej ſo molili (V, 10) ← nem. Brevier ← srlat. breviarium ‛brevir’ < lat. breviārium ‛povzetek, skrajšana verzija’
Brida -e ž osebno lastno ime Brida: nemozemo vſe bity, kakor je bila S: Brida im. ed. ǀ Kakor ozhitnu ſam Christus enkrat S. Bridi daj. ed. je dial ǀ ſama Maria Diviza je bila S: Brido tož. ed. ſagvishala Irsko ime Brigit se skrajšano glasi Brid, kar se ohranja tudi v agl. Bride, frc. Bride in nem. Britta; → Brigita, → Brigida.
Bruno -a m osebno lastno ime Bruno: nam poterdi S. Bruno im. ed., kjr od Marie nam pravi ǀ shnim pude Bruno im. ed. Malar ǀ Ali pak s'S. Brunam or. ed. ǀ Satoraj s' S. Brunonam or. ed. ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. Sv. Brúno (1040–1101), ustanovitelj kartuzijanskega meniškega reda 2. Neki slikar
Bucerus m osebno lastno ime Bucer: Bucerus im. ed., de ſi lih je bil en hudoben, inu panan kezer (III, 429) Mártin Búcer (1491–1551), nem. cerkveni reformator
buhštob -a m črka: s'uſakateriga, buchſtoba rod. ed. ſturimo eno beſſedo (II, 569) ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha rod. ed. neposnash (II, 80) ǀ Ieſes. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou rod. ed. (II, 569) ← srvnem. buochstabe, nem. Buchstabe ‛črka’
Burgundija -e ž zemljepisno lastno ime Burgundija: ony ſo bily Erzogy v' Burgundy mest. ed., inu v' Millanski Desheli (IV, 105) Burgúndija, frc. Bourgogne, od razpada frankovske države do 1032 samostojno kraljestvo, do 1361 del nem. cesarstva, nato del frc. kraljevine; danes pokrajina v osrednjevzhodni Franciji
cajt -a m čas: Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj: nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno: Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj: dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas
cajtinge -ting ž mn. novice: Oh kaj s' ene veſſele zajtinge im. mn. ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ zhe hozhete grund moyh dobrih zajtinh rod. mn. vejdit ǀ hude, inu strashne zajtinge tož. mn. ſim perſilen tebi osnanit ǀ Dobre zaitinge tož. mn. perneſſem tebi ← star. nem. Zeitung ‛novica’; → čajtinge
cartan -a prid. ljub, nežen: gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’
cartljati -am nedov. razvajati, crkljati, ljubkovati: rajshi hozhete vaſhe meſſu zartlati nedol. ǀ Sveit sapovei Zartlat nedol. meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati nedol., ampak v'ſtrahu yh dershati ǀ letu tvoje truplu, kateru tulikain zartlash 2. ed. ǀ Sakaj tulikain zertlash 2. ed. tuoje telu ǀ tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo 1. mn., inu paſsemo ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio 3. mn. ǀ Tij kateri pak obene skarbi nemajo, temuzh yh zertlajo 3. mn. nikuli trosta, ampak veliko shalost imajo ǀ is mladiga do ſmerti je ſvoje truplu zartlal del. ed. m ǀ tiga shkodliviga gada je tulikain zartlala del. ed. ž ← bav. nem. zarteln, knjiž. nem. zärteln ‛razvajati, ljubkovati’; → cartan
cedrov -a prid. cedrov: veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga rod. ed. m leſsà (V, 108) Tvorjeno iz cedra ← nem. Zeder ← lat. cedrus ← gr. κέδρος ‛brin, cedra’; → cetronov, → cetronski.
cifra -e ž številka: Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate ziffre im. mn., de ſe je veidilu, kulikain taiſti danar vela (V, 149) ← nem. Ziffer ‛številka’ ← srlat. cifra ‛ničla’ ← arab. ṣifr ‛ničla’
cimer -mra m soba: sa volo tiga vſe njega zimre tož. mn., ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti (I/1, 26) ← nem. Zimmer ‛soba’; → cimper
cimerman m tesar: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti … Tishler ſvojo ublo, zimermon im. ed. ſvojo ſikiro (II, 312) ← nem. Zimmermann ‛tesar’
cin m kositer: koku ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin tož. ed. (II, 81) ← nem. Zinn ‛kositer’
cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’
citre -ter ž mn. citre: godyo na nyh nebeske Zitre im. mn., inu gosle ǀ drugu se neshlishi ampak gosli, citre im. mn. ǀ Cittre im. mn. Davidave ſo leto mozh imele ǀ Vener ſe boy Davidavih citter rod. mn. ǀ je shlishala goſli, trobente, zitre tož. mn., inu lepo muſiko ǀ Struna na Zitrah mest. mn. lepu danas poje ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami or. mn., s' goſli, inu bobni ǀ s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio, inu nikar s' zitramy or. mn., inu bobny ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy or. mn., bobnamy, inu trobentamy ǀ s'trobentami, goslij, zitramij or. mn., inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ǀ S bobny, inu citramy or. mn. bo G. Bug ſe voiskaval ← nem. Zither ‛citre’ ← lat. cithara ← gr. κιϑάρα ‛plunka’; → citra
colnar -ja m cestninar: So prishli zolnary im. mn., ter ſo uprashali (V, 26) ǀ S. Ioannes nej djal zolnarjom daj. mn., inu sholnerjom, de imajo nyh shlushbo sapuſtiti (V, 27) ← nem. Zöllner ‛mitničar’; → publikan
cuker -kra m sladkor: de bi slatke bile kakor med, inu zukar im. ed. ǀ de ſi lih zukra rod. ed., inu pignole ym dado jejſti ǀ nej hotela drugiga dellat, ampak zukar tož. ed. jeiſti ǀ vſe glatku bi bila meni na zukru mest. ed. sajeidla ǀ ſazhneo v'sklede ſegat, inu po zukri mest. ed. ſe pulit ǀ pod zukram or. ed. je bil pelen ← nem. Zucker ← it. zucchero < lat. saccharum ← gr. σάκχαρον ← pali sakkharā ‛sladkor’
cvergeljc -a m škrat, palček: Philoſtratus pishe od Herculusa: De en dan kadar je ſpal Zvergilzi im. mn. ſo bily planili zhes njega ǀ nikar vshe kakor Zverglzy im. mn. zhes Herculusa (III, 100) ← nem. Zwerglein, manj. od Zwerg ‛škrat, palček’; v lat. citatu je na ustreznem mestu Pygmæi.
cvibel -bla m dvom: En velik zvibu im. ed. danas ſe po moj glavi mejsha Nem. Nem., inu ga naveim kaku reslozhit (V, 481) ǀ Prezei od sazhetka S. Paulus meni en velik zvibil tož. ed. ſturj (V, 151) ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu tož. ed. meni resloshi S. Auguſtinus (V, 254) ← srvnem. zwīvel ‛dvom’
cviblati -am nedov. dvomiti: Nej zviblat nedol., de en velik lon je od Boga prejel ǀ Nej zuiblat nedol. de ob taiſti uri bomo trepetali ǀ Jeſt pak zviblam 1. ed. pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale ǀ Jeſt na tem nezviblam +1. ed. ǀ Sdaj ſe zvibla 3. ed. aku ti ſi pravi Syn Boshy ǀ zviblate 2. mn. nad dobruto Boshjo ǀ zuiblaio 3. mn. aku ſe bosh na meiſti nyh maszhoval ǀ Ne zviblai vel. 2. ed. na letem ǀ Ne zuiblaj vel. 2. ed. moj zhlovik ǀ nezviblai +2. ed., pojdi ſe spovedat ǀ sdaj ne zviblajmo vel. 1. mn., de bi on nam ga okratel ǀ Nezviblaite +vel. 2. mn. Nem. Nem., de bi vy nepershli v' nebeſſa ǀ nebom nihdar zviblal del. ed. m, ampak vſelei v' tvojo nesgruntano miloſt saupal ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal del. ed. m ǀ Gdu bò tedaj zviblau del. ed. m ǀ ludje ſo zviblali del. mn. m na njegovim isvelizhajnu ← srvnem. zwīveln ‛dvomiti’
cviren m sukanec: leta kakor de bi bil en zveren im. ed. ſe pretarga (IV, 313) ← nem. Zwirn ‛sukanec’
češnja -e ž 1. drevo češnja: Povejte meni Nem. Nem., kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno tož. ed., ali iablano 2. sad češnja: veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti zukrene zheshne im. mn. ǀ katere driveſſa vshe 20. 30. inu 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile hrushke, zheishne tož. mn., inu iabouka ǀ Hrushka rodj zheshne tož. mn., inu orehe
dac m davek (od prodanega blaga): on je prepovedal shtiuro, inu daz tož. ed. Ceſsariu plazhouati (II, 549) ← nem. Datz ← it. dazio ‛carina, mitnina’
dalih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik rata ǀ Gledajmo tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli, de lih bo veliku fardamanih, de my bomo isvelizheni ǀ Karshaniki pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali vender pres vſiga ſtraha hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali → dasilih
Damascenus -na m osebno lastno ime Damaščan: Je rejſs, de tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel, v tem kir Leo Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Kakor S. Damaſcenus im. ed. pravi ǀ taku resklada S. Dameſcenus im. ed. ǀ Poshlushajte Nem. Nem. beſſede S. Damaſcena rod. ed. ǀ rekozh s' Svetim Damaſcenam or. ed. Sv. Jánez Damaščán (pribl. 676–med 754 in 787)
darovati -ujem nedov. darovati: Krajli is dalnih deshel ſo bili prishli JESUSA molit, sa Krajla zhes vſe Krajle sposnati, inu njega darovati namen. ǀ ſo bily prishli v' Behetlem dorovati namen. ǀ Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru, inu derovajte vel. 2. mn. tiga Mashnika ǀ ſvojga Nebeskiga Shenina bo molila, ſvoje ſerze darovala del. ed. ž ǀ ſò njemu darovali del. mn. m Slatù, kadillu, inu Myrro
dasilih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil, de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride ǀ ne bode njemu odshal, de si lih ima ledih rokè ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat Sklop iz veznika → da, členka si in prislova → glih2 po zgledu nem. obgleich še ni dokončno formiran, kar se kaže v pisavi narazen, tmezo v zadnjenavedenem primeru in v skoraj stokrat redkejših različicah → dalih in → dasiglih.
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
dedec -dca m 1. dedec: moj Gospud je en ſtari Dediz im. ed. (IV, 260) ǀ Vna mlada vſame eniga ſtariga Dediza tož. ed., zhe je li bogat (V, 88) 2. ded: moy Predediz, inu Dediz im. ed. Nem. Nem. (IV, 371)
deležen -žna prid. deležen: njega ſuete gnade deleshen im. ed. m rata ǀ satorai tudi gnade Boshje deleshan im. ed. m nerata ǀ ſe ſi deleshnaſturila im. ed. ž+ h'tvojmu pogubleinu ǀ Nemore G. Bug zhloveku vekshi gnade na semli ſturiti … kakor deleshniga rod. ed. m martre, inu terplejna sa volo lubeſni Chriſtusa ſturit ǀ Syn Boshy je bil ſturil deleshno tož. ed. ž ſvojo Mater lete ſuſebne gnade ǀ de bi deleshni im. mn. m ratali taistiga blaga ǀ Aku pak Nem.N. hozhemo daleshni im. mn. m biti te danashne gnade ǀ ſmo dilishni im. mn. m teh Svetnikou erbſzhine ǀ te isvelizhene dushe deleshne im. mn. ž rataio vſyh laſtnoſti Boshyh ǀ Gospud je perpraulen Nem. Nem. vſe daleshne tož. mn. m ſturiti ſvoje Svete gnade
diamant -a m diamant: ſerze je bilu terdu, kakor diamant im. ed. ǀ ſo bily terdi, kakor criſtal, inu djamant im. ed. ǀ Thomash terd kakor diament im. ed. nej hotel verjeti ǀ je bil ſturil ſmalat enu ſerze pò podobi tiga diamanta rod. ed. ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi diamant tož. ed. ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam or. ed. Thomasham ǀ Ali v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti im. mn. ſe morio omezhiti ǀ shegnani diamanti im. mn., kateri ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ y shenka en paſs is diamantou rod. mn. ǀ krajlevi duor s' ſamijh diamantù rod. mn., inu shlahtnih kamejnou, inu perlnou ſiſydan ← nem. Diamant ← stfrc. diamant < srlat. diamas ‛jeklo, diamant’ ← gr. ἀδάμᾱς ‛jeklo, diamant’
disputirati nedov. disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe nespodobi ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat nedol. ǀ de bi s' Catharino od vere disputerali del. mn. m disputirati se disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe bosh mogla disputerat nedol. noter v' Tempelni ǀ enkrat Copres na ſrejd plaza ſe je disputeral del. ed. m shnimi od vere ← nem. disputieren ← lat. disputāre ‛razpravljati’
dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’
dolžnost -i ž dolžnost: sa tiga volo bom od te ſapuvidi, inu dolshnusti rod. ed. danaſs govoril ǀ My pak karsheniki k' ſnaminu naſhe nesgruntane dolshnoſti rod. ed., inu andohti ǀ aku shelite vashi dolshnusti daj. ed. sadosti ſturiti, Bogu dopasti ǀ David je vejdil dolshnust tož. ed. ſvojo ǀ poſsabio na dolshnust tož. ed. pruti ſvojm otrokom ǀ premishleozh to teshko butaro, inu dolshnuſt tož. ed. ǀ dokler je ſvojo dolsnust tož. ed. napolnil ǀ kaj s' eno dolshnoſt tož. ed. tedaj tudi Vy Nem. imate ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio dolſnuſt tož. ed. ǀ po vashi dolshnusti mest. ed. ǀ Od teh dvejh dolshnoſti rod. dv. dalaj bom govuril
dominikanar -ja m dominikanec: ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar im. ed., Franciſcus de Victoria ǀ Se sazhudi Pater Dominicaner im. ed. ǀ kakor ſam hudizh je bil ſposnal timu bogaboyezhimu Pater Edmundu Dominicanariu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny im. mn. s' Thomasam De Aquino ← nem. Dominikaner po sv. Dominiku, → Dominikus 1.
dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti: zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.
dopelt1 nepreg. štev. dvojen: S. Aguſtinus pravi, de je dopelt im. ed. gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa ǀ letukaj Naveſta premishluje dopelt tož. ed. lepoto Ieſuſavo ǀ Bias Philoſophus pak pravi, de natura je pot dopelt tož. mn. urata, namrezh pod shnable, inu sobè saperta, de bi zhlovek poprej dobru premiſlil, kej ima govorit ǀ imaio dopelt tož. mn. ushesha ← nem. doppelt ‛dvojen’ ← stfrc. doble < lat. duplus ‛dvojen’; → topelt1
dopolniti -im dov. izpolniti: kateri ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti nedol. ǀ zhe ſe bomò sgovariali, inu odnashali volo Boshjo dopolnit nedol., gorje bo nam ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo Boshjo dopolnesh 2. ed. ǀ s'kuſi ſvojo ſuſebno gnado omezhij, de njegovo S. Volo dopolni 3. ed. ǀ de shelje vashiga meſſa dopolnite 2. mn. ǀ kateri volo Boshio dopolneio 3. mn. pravo modruſt imaio ǀ Kir S. Vincentius Ferrerius saſtopi te erbe, kateri nedopolnio +3. mn. Teſtament teh mertvih ǀ dopolnite vel. 2. mn. vasho oblubo ǀ nebosh volo tvojga golufniga meſsa dopolnil del. ed. m, ampak volo Boshjo ǀ katera je vſeleje naſho pejſsim pejla, inu nasho volo dopolnila del. ed. ž ǀ vuprasha aku ſo dopolnili del. mn. m Kar ijm je bilu sapovedanu od Kraila ǀ naſs bo obvarval, zhe vaſho oblubo bote dopolnili del. mn. m dopolniti se zgoditi se: sa volo tiga ſe bo nad vamy dopolnilu del. ed. s, kar S. Duh pravi ǀ de ſe je dopolnilu del. ed. s nad Ranzo Nem. kar je S. Auguſtinus djal ǀ Ah Bug hotu! de bi ſe letu nedopolnilu +del. ed. s ǀ ſaine ſe ſo dopolnile del. mn. ž ǀ nijh oblube ſe ſo dopolnjle del. mn. ž
dopovedati -vem dov. 1. s pripovedovanjem pojasniti: Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat nedol. ta veliki ajffar, inu skerb, katero je imel sa lete njemu ſrozhene dushe ǀ Saſtopit kaj je Bug, inu dopovedat nedol. je teshku ǀ ſtrashnu tulio, de ſe nemore dopouedat nedol. ǀ Sa tiga volo danas bom Nem. Nem. dopovedal del. ed. m gdu ſo taiſti, kateri pohuishajne dado 2. izpovedati, spovedati: cello uro bi yh ſpovedniku ne mogal dopovedat nedol. ǀ tezhe ſe ſpovedat, inu vſe ſpovedniku dopovei 3. ed. ǀ Kakor tuoj vejsti pozhutish, taku ſpovedniku dopovedaj vel. 2. ed.
doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.
doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti: vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas): tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.
dotakniti -nem dov. → dotekniti
Dotis nepreg. ž zemljepisno lastno ime Tata (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Dotis mest. ed. (IV, 171) Morda je mišljen madž. kraj Tata severovzhodno od Budimpešte, ki se v nem. virih omenja tudi kot Dotis.
draksler m strugar: kaj bi rekli, kadar bi vy shlishali, de en draksler im. ed. s'eniga gardiga, garzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ Draksler im. ed. on nej ſtuaril taiſti zhok (II, 291) ← bav. nem. Drachsler, nem. Drechsler ‛strugar’
Drekselius m osebno lastno ime Drekselij: ad kateriga pishe Drexelius im. ed. (V, 198) Jeremíja Dreksélij, nem. Jeremias Drechsel, srlat. Drexelius (1581–1638), jezuit, profesor humanistike v Augsburgu in Dillingenu, pisec
drokniti -nem dov. suniti: glash … sakaj kakor edn tega drokne 3. ed. prezei ſe resbie (I/1, 95) Prim. pri Pleteršniku drọ́kniti, drọ̑knem ‛stoßen’.
drukati nedov. 1. tiskati: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat nedol. ǀ tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil, inu perpiſsat perpustil, ali pak de bi ijh drukat nedol. pustil 2. vtiskovati: Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat nedol., k' ſnaminu de njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile do ſmerti ← bav. nem. drucken ‛tiskati, vtiskovati’
držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
Erla -e ž zemljepisno lastno ime Eger: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu … na Erli mest. ed. (IV, 171) Éger, nem. Erlau, srlat. Agria, mesto na severovzhodu Madžarske
faconetelj -(n)a m robec, ruta, prt: Fazonetel im. ed. s' katerim glavo pokrje pomeni ruto s' katiro Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ dobru sgrunta s' tiga fazonetelna rod. ed. ǀ polek fazonetela rod. ed. S. Joſepha ǀ mu da en fazonetel tož. ed. ǀ hozhem … en fazonetil tož. ed. shenkat ǀ v' tem fazonetelnu mest. ed. ſvoje oblizhe drukanu puſtj ǀ s' ſvoim fazonetelnam or. ed. Chriſtuſavu oblizhe obrishe ǀ vſimite vy bogati ta dua fazonetelna tož. dv. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou rod. mn. Antverharjom, delauzom, inu deklam ǀ Vſimite tedaj Nem. Nem. lete fazonetelne tož. mn. ← it. fazzoletto ‛robec, ruta’, → facolj
fajn nepreg. prid. fin, imeniten: letij tuoji poshlushavizi ſo fajn im. mn. m Gospudij, inu fajn im. mn. ž Gospe ǀ s' shlahtnih fain rod. mn. Gospudou, ſo bili eni grobi sarobleni kmetje ratali ← nem. fein ‛fin, čist, droben, tanek’ ← stfrc. fin ‛tenek, droben, izvrsten, fin’
farizejar -ja m farizej: Phariſeary im. mn. ſò veliku dobrih dell dopernashali ǀ Aku vasha praviza nebo obilnishi kakor je leteh Piſſariou, inu Phariſeariou rod. mn. ǀ Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou rod. mn. dial ← nem. Pharisäer; → farizer, → farizeu(s)
farovž -a m župnišče: grè ſruta v'Faraush tož. ed. ǀ v'Faraushi mest. ed. ſo vſeskuſi dobre vole (V, 20) ← nem. Pfarrhaus ‛župnišče’
favš1 nepreg. prid. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: Faush im. ed. m prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel ǀ ta krivizhna ſobda, inu faush im. ed. s sprjzhuaine zhes te vboge sirote ǀ nej hotel od te faush rod. ed. ž Luterske vere odſtopit ǀ kakor eniga faush tož. ed. m preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama sakaj faush tož. ed. ž mero imaio ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush im. mn. m Preroki doparnashali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush rod. mn. ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush daj. mn. bogovom jo dà ǀ faush tož. mn. s piſsma dellaio ← nem. falsch < srvnem. valsch ← stfrc. fals < lat. falsus ‛nepravi, nepristen, potvorjen, izmišljen, kriv’; zapisi v tem in sledečih dveh geselskih člankih utegnejo kazati na izgovarjavo fovš(-) (prim. zapise auzhiza za → ovčica, paun za → poln), → folš1.
fažan -a m fazan: Goſpud je bil dal eniga Fashana tož. ed. ſpezt (V, 42) ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia, ter ſapudj Fashane tož. mn. (V, 43) ← nem. Fasan ← lat. (avis) Phāsiāna ← gr. (ὄρνις) Φᾱσιανός ‛fazan’
fehtati se nedov. boriti se: Tudi berem od Scipiona Affrikanskiga, de leta po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil, inu sazhel okuli ſebe mahat, inu ſekat, kakor de bi s'ſaurashnikom ſe fehtal del. ed. m (I/1, 190) ← nem. fechten < srvnem. vëhten ‛boriti se’
ferahtati -am dov. zaničevati, prezirati: Moia Hzhi, shlushai moj navuk, inu nefrahtai +vel. 2. ed. mojga Svità (IV, 141) ← srvnem. verahten, nem. verachten ‛zaničevati, prezirati’; → ferahtan
feratati -am dov. izdati: druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat, inu faratat nedol. ǀ drugiga neshelij semuzh tebe sapelat, inu fratat nedol. ǀ vener ga farata 3. ed., inu Saurashnikom v' roke da ǀ vaſho bogo dusho farataio 3. mn., raunu kakor laban je bil faratal del. ed. m Iacoba ǀ ſilnu ſe je bal de bi njega kateri domazh nefratal +del. ed. m, inu vubil ǀ leta je feratala del. ed. ž Mosha, kakor Dalida Samſona ǀ s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali del. mn. m ← nem. verraten < srvnem. verrāten ‛izdati’
Ferdinand(us) -da m osebno lastno ime Ferdinand: Ferdinand im. ed. je bil ſpoſnal, ta v'svoij mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ Ferdinandus im. ed. Shpanski krajl s' ſvojo vojsko je bil oblegil tu meſtu Coimbrio ǀ je ſtal Ferdinandus im. ed. ta II, s' Odleriam ǀ Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda rod. ed. Antolina Generala 1. → Antolin 2. Fêrdinand II. hábsburški (1578–1637), češ., ogrski in hrv. kralj ter nem. cesar
Filister -ja m prebivalsko lastno ime Filistejec: Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar
firbic -a m nespodobnost: letu neſturite is Firbiza rod. ed., ampak iz andohti (III, 25) ← avstr. nem. Fürwitz ‛radovednost’ < stvnem. firiwizzi
fironk -a m zavesa: Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk tož. ed. smalal ǀ fironk tož. ed. od poſtile potegne, k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi fironki or. mn. ← nem. Vorhang ‛zavesa’
firšt -a m 1. knez: Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik: Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’
firtelj -na m četrtinka, tj. mera za vino: de bi ſproſſil en fertel tož. ed. vina, en koſs ſira (IV, 327) ǀ je bil ſnejdil 40 liberz meſſa, inu 48 firtelnou rod. mn. vina (IV, 292) ← nem. Viertel ‛četrtina’; prim. pri Kastelec-Vorencu fertel vina ‛mensura vini’.
firtoh -a m predpasnik: na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane firtohe tož. mn. (V, 42) ← nem. Fürtuch ‛predpasnik’
flisati se -am se nedov. truditi se: Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis
flor -a m tančica: Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram or. ed. oblizhe pokrje (IV, 329) ǀ sa tem pride veliku shenskih pershon s' floram or. ed. pokrite (IV, 349) ← nem. Flor ‛tančica, gaza’
Florentinar -ja m prebivalsko lastno ime Florentinec: ſe hualio … Florentinary im. mn. s' nyh kuglamy (III, 259 s.) ← nem. Florentiner; → Florencija
fopati nedov. goljufati, varati: tulikajn krat ſe puſtiti golufat, inu fopat nedol. je preveliku ǀ Mojſſes enkrat, duakrat, inu tudi petkrat je prenesel de Faraon je njega fopal del. ed. m fopati se šaliti se: Nej zhaſs vezh ſe fopat nedol., inu shalit ǀ Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal del. ed. m dokler Leſiza je bila utonila ← nem. foppen ‛nahecati, nalagáti’
fraj nepreg. prid. 1. prost, svoboden: frai im. ed. m biti je ena dobra rejzh ǀ is ſuoje fraij rod. ed. ž, inu dobre vuole ǀ ne more zhlovesko frai tož. ed. ž volo perſilit ǀ ima ſvojo fraj tož. ed. ž volo ǀ Bug nam je dal saſtopnoſt, de samorimo, reslozhit tu dobru od hudiga, frei tož. ed. ž volo de ſi samorimo velik lon per Bugu sashlushit, inu njega lubit ǀ ſerze je imel frai tož. ed. s ǀ letu ſtoij v'tuoj frai mest. ed. ž uoli ǀ na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti, inu fraj mest. ed. ž voli shiveti 2. odprt, nahajajoč se na prostem: je bil konz vſel na fraj mest. ed. ž gaſsi ǀ Manaſſes je molil v' kehi, Jacob pak na frai mest. ed. s puli pod fraj nebesa pod milo nebo: katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa pod fraj nebesami pod milim nebom: je pod frai or. mn. nebeſſami pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal pod fraj nebesom pod milim nebom: ſapovej pod fraj Nebeſsom miſo perpravit ← nem. frei ‛prost, svoboden’
frajat -i ž svoboda: Fraiat im. ed. je oblaſt shiveti, kakor enimu dopade ǀ ſvejt pak sapuſtiti inu Bogu shlushiti je hisha te fraiati rod. ed. ǀ hozheo nyh lubo fraiat tož. ed. sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti ← nem. Freiheit ‛svoboda’
frajerica -e ž baronica: Jeſt nebom dergdi exempelne iskal, dokler danas letukaj ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene Gospodizhne Thereſiæ Frajerze rod. ed. Fon Engelshaus (IV, 114) Ženska oblika od frajer ‛baron’ ← nem. Freiherr ‛baron, svobodnjak’
franceziš prisl. francosko: kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski (III, 305) ← nem. französisch ‛francosko’; zapis izkazuje izreko francežiš, nastalo po nekontaktni asimilaciji.
franciskanar -ja m frančiškan: Ioannes de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu rod. dv. (III, 214) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam De Aquino, Franciſcanary im. mn. s' Bonaventuram (III, 200) ← nem. Franziskaner ‛frančiškan’
Francoz -a m prebivalsko lastno ime Francoz: veliku lejt je branil Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam or. ed. (III, 269) ǀ Ogry pravio vivat Joſephus … Franzoſi im. mn. Vivat Ludovicus (IV, 331) ǀ Franzoſi im. mn. kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili (IV, 375) ← nem. Französe ‛Francoz’; → Francija
frbežen -žna prid. predrzen, nesramen: kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
frdamati -am dov. pogubiti: lete kateri nej ſo shiveli po sapuvidi Boshy imash fardamat nedol., inu v'naſho oblast yh dati ǀ na ſvejtu ſo velike parloshnoſti Boga reshalit, inu dusho fardamat nedol. ǀ ſamy ſebe ſodio, inu fardamaio 3. mn. ǀ satorai ga je bil fardamal del. ed. m frdamati se pogubiti se: veliku vezh karsheniku ſe hozhe fardamat nedol., Kakor isvelizhat ǀ vmeriesh, inu de vekoma ſe fardamash 2. ed. ǀ Vezhi dejl Hosterju ſe fardama 3. ed. sakaj faush mero imaio ǀ blagu nej urshoh de ty bogati ſe fardamaio 3. mn. ǀ Kupzy ſe fardamajo 3. mn., sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Ozha nebeſhki bi hotel de bi nihdar obeden ſe nefardamal +del. ed. m ǀ veliku vezh ludy bi ſe fardamalu del. ed. s ǀ de bi ſe pobulshali, spokorili, inu isvelizheli, inu nikar fardamali del. mn. m ǀ dushe, katere bi ſe nihdar nafardamale +del. mn. ž ← nem. verdammen ‛strogo soditi’ < srvnem. verdamnen ← lat. damnāre ‛soditi, obsoditi’
frkniti -nem dov. frkniti, hitro zleteti: ſo tize Katere hitru prozh farknejo 3. mn. (I/2, 135)
fruštik -a m zajtrk: Jeſuſik nikuli ym frushtika rod. ed. neperneſe ǀ yh proſſi, de bi tudi njemu frushtik tož. ed. dalla ǀ ſta v' Kloshter pershla, inu s' ſabo frushtih tož. ed. pernesla ← nem. Frühstück ‛zajtrk’
fuglovž -a m ptičja kletka: de ſo lih fuglaushi im. mn. ſo lepu pomalani ǀ Inu cilu tize nemorio terpeti v' fugloushah mest. mn. saperte biti (IV, 138) ← nem. Vogelhaus ‛ptičja kletka’; → fulovž
furm m noša, moda, oblika: shnidery veliku morio terpeti, sakj zhe vezh lejt della minie ſna, dokler skoraj vſaku lejtu nouu furm im. ed. v'deshelo pride (V, 132) ǀ Taku ſe godij, bo una fraua, una Gospa vidila en novu furum tož. ed. guanta per eni, drugi, prezei najde danarje de ona tudi ſi kupi (I/1, 136) ← avstr. nem. Furm ← lat. forma ‛oblika’
ganiti -nem dov. premakniti: obedn ga nej mogal is mejſta ganiti nedol. ǀ my bomo leto ganili del. mn. m s' naſho proshno ganiti se premakniti se: Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti nedol. ǀ s'mejsta ganit nedol. ſe nemore ǀ Sapovejte timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane 3. ed. ǀ on vener ſe is mejſta negane +3. ed. ǀ ſvejsde pak s' meiſta ſe neganeio +3. mn., ampak ſtonovite oſtaneio ǀ cello urro ſe nei ganil del. ed. m is meiſta → geniti
gartroža -e ž vrtnica: Ti ſi ta shlahtna gartrosha im. ed. pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Poëti od gartroshe rod. ed. pisheio ǀ Nasha vera je perglihana eni gartroſhi daj. ed. ǀ h' tej gartroshi daj. ed. v' Jerihi ſe je perglihala ǀ dershi eno gartrosho tož. ed. s bodezhem terniom obdano ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe im. mn. ǀ ven bodezh garm belih gartrosh rod. mn. je bila padla ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe tož. mn. preobernilu ǀ ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe, kry v'gartroshe tož. mn. ǀ na gartroshah mest. mn. S. Roshenkranza rad prebiva ← bav. nem. Gartenrose ‛vrtnica’
general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’
glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’
gledati -am nedov. gledati, paziti: imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak: Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.
glid -a m ud, telesni del: aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
gnil -a prid. gnil: leta shpisha je gnila im. ed. ž ratala inu zherviua ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè kir kaj gniliga rod. ed. s naideio ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli, kakor eno gnilo tož. ed. ž merho ǀ pod miſo najde enu gnilu tož. ed. s jabuku ǀ pod zukram je bil pelen, gnile im. mn. ž grushke, inu iabauka ǀ lete driveſſa sazhneio Suhe, inu gnile im. mn. ž/s prihaiat ǀ Povejte meni Nem. Nem., kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno, ali iablano, katere driveſſa vshe 20. 30. inu 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile tož. mn. ž hrushke, zheishne, inu iabouka
goditi se -i se nedov. goditi se: ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi nedol. ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai, kaj ſe letukai godj 3. ed. ǀ taku ſe godi 3. ed., kadar Boga ſa ſvit neuprashaio ǀ Nam ſe vſe drugazhi godij 3. ed., Kakor vy Pater pravite ǀ Taku ſe gody 3. ed. tem greshnim ǀ sdaj tebi hudu ſe hody 3. ed. ǀ Premiſlite Nem. Nem. ali ſe negodj +3. ed. tudi letù ob naſhim zhaſsu ǀ v'takushni vishi bi ſe meni Kriviza godila del. ed. ž ǀ de bi ſe njemu kriviza godilla del. ed. ž ǀ tem pravizhnim ſe je hudu godilu del. ed. s ǀ ſe je obernil ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu del. ed. s ǀ ſtrashne rezhy, katere na taiſti Sodni dan ſe bodo godile del. mn. ž ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila del. mn. s ǀ variteſe Nem. Nem., de bi vam ſe taku negodilu +del. ed. s ǀ Se bodo zhudeſa godila del. mn. s na Sonci inu na luni
gortnar -ja m vrtnar: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Gortnarij im. mn. S. Foca (II, 194 s.) ← nem. Gartner ‛vrtnar’
gosposka -e ž gosposka: kadar bi tebe tvoja Goſpoiska im. ed. Rabelnu zhes dalla ǀ vasha goſpojska im. ed. je s'vamy neuſmilena ǀ ta Vishishi Duhouna Gospoiska im. ed. ſo posnali ranziga Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Pisheo S. Euangeliſti di Iudouska Goſpoſta im. ed. … Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ s'unej Rihtne goſpojske rod. ed., katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ inu okuli Gospojke rod. ed. ſvoj spodobni, inu pravizhni lon iskati ǀ nej na ſvejti huishi Gospoiske rod. ed. kakor je vasha ǀ Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski daj. ed., de ga imà pregainat ǀ plazhai Gospojſki daj. ed. deſſetino ǀ prezej tezhe h'Gospojski daj. ed. taiſto pershono toshit ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski daj. ed. ǀ Aku imaio hudo Gospoisko tož. ed., druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio ǀ ſo ga shli pred Goſpoisko tož. ed. toshit ǀ sa suojo Goſpojsko tož. ed. ſo ijh sposnali, inu bugali Kongruenca z glagolom v množini v tretjem in četrtem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gospoda.
gostarija -e ž gostija: uſak lubi dan je goſtarja tož. ed. dershal ǀ de bi popolnoma per tej goſtary mest. ed. ſe mogal naſſitit ǀ vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario or. ed. Ceſſaria Auguſta ǀ vſe prasnike s'goſtario or. ed., inu jegro doparnashate ǀ vſe goſtarie im. mn., inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta ǀ lete Chriſtuſaue goſtorie im. mn. ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary rod. mn. Krajla Demetriuſa ǀ tem Chriſtuſavem goſtariem daj. mn. vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ ſgoſtarijam daj. mn., quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie tož. mn. perpravit ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio goſtarje tož. mn. ǀ ſò ene velike gòſtarje tož. mn. perpraulali ǀ Nej reſnize v'goſtariah mest. mn., ſakaj Aſſuerus je bil povabil Amana v'goſtie, ter ga je bil puſtil na gauge obeſit ← star. nem. Gasterei ‛gostija, pojedina’
govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
grab m grob: ſim bral de na grab tož. ed. tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski (III, 423) Ta hapaks legomenon je verjetneje tiskarska napaka kot izposojenka iz nem. Grab, saj je na isti strani dve vrstici višje in pet nižje zapisano → grob.
graben -bna m jarek: ga ven graben tož. ed. pokoppaio (III, 503) ǀ on mozhne Turne je puſtil okuli duora ſidat, inu glaboke grabne tož. mn. koppati (IV, 252) ← nem. Graben ‛jarek’
gravžati -am nedov. gnusiti se: S. Bogu grausha 3. ed. de s' takorshno offertio, inu preuſetnoſtio v'Cerku pred njega oblizhe pridete gravžati se gnusiti se: de ſi lih ſe ny grausha 3. ed. ga pogledat ǀ taisti grehi ſe njemu graushajo 3. mn. ǀ taiſti vſy lushti tiga ſvejta ſe grausheio 3. mn. ǀ ſaflikana inu umaſana je hodila, de tem drugem ſe je graushala del. ed. ž ← nem. sich grausen ‛občutiti grozo, vznemirjenje, odpor’
grekiš1 nepreg. prid. grški: Leta Grekish im. ed. m Ceſſar nej bil ſtar, vener je bil ſvojo mero napolnil ǀ grekish deshela im. ed. ž, ſe je pred nym od ſtrahu tresla ǀ en gvishen folk iste shlahtne Grekish rod. ed. ž deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ morje je potopilu njegove sholnerie, inu galee, katere je bil poslal zhes Grehish tož. ed. ž deshelo ǀ kakor ti Grekish im. mn. m Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati ← nem. griechisch ‛grški, grško’; → greks
grevati -am nedov. žalostiti, žal biti: Vaſs greva 3. ed. de ſte G: Boga reshalil ǀ Mene greva 3. ed. de ſim Boga reshalil ǀ drugi dan ga glava bolj, de nezh nemore, ga greua 3. ed., de ſe je bil opyanil ǀ aku vaſſ ſpovednik vpoprasha, vaſſ goreva 3. ed., de ſte Boga reshalili ǀ nej ſadoſti, ne s' ſamim jeſikam rezhi, ja, me grava 3. ed., temuzh je potrebnu, de tudi v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish ǀ dajte meni enu ſnamine de vaſſ grevaio 3. mn. vſy vashi grehi grevati se kesati se, obžalovati: ſe sazhneo grevat nedol. de Iephta ſo s'nyh mesta ſtepli ǀ imajo ſe grevat nedol., inu spokorit ǀ ta zhlovek ſe greua 3. ed., de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei ǀ ona prezej ſe greua 3. ed., inu ſpokorj ǀ gvishnu enkrat ſe bodete grevali del. mn. m ǀ ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali del. mn. m ← srvnem. geriuwen, nem. gereuen ‛obžalovati’
gril -a m muren (?): tulikajn premorio muhe, komary, kobilize, inu grilli im. mn. ǀ slabij ſo kakor grilli im. mn., strashnij kakor saizij ǀ grily im. mn. ſo bily vſe konzhali ǀ v' taiſti desheli je bilu tulikajn kobiliz, inu grilu rod. mn., de vſe kar je bilu obſianiga, inu seleniga ſo bili konzhali ǀ nej ſò druſiga jeiſti imeli, ampak grile tož. mn. ǀ Poshle grille tož. mn. zhes Masovio, ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale ← nem. Grille ‛muren, ščurek’ ← lat. grillus, gryllus ‛muren’
grimati se -am se nedov. žalostiti se: shalovati, klogovati, inu ſe grimat nedol. do ſmerti ǀ ſatorai sdiham, inu ſe grimam 1. ed. ǀ Ble ſe grimash 2. ed., kadar sgubish en vinograd, eno nijvo ǀ ti neshalouash, inu ſe negrimash +2. ed. v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ Vna Dekelza … volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka, luby jo sapuſty … ſe joka, grima 3. ed., inu greva, de h'temu je pervolila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate 2. mn., inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj, inu negrimaj +vel. 2. ed. ǀ ta krajl ſe je grimal del. ed. m, inu shalval ǀ te dobre, inu bogaboyezhe bi ſe jokale, inu grimale del. mn. ž ← nem. grimmen ‛jeziti’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe grimati ‛cruciari’.
grof -a m grof: Groff im. ed. ſede na kojna ter derja k' Ceſſarizi ǀ Leta Grof im. ed. ie bil v'tem meſti Aquisgrana ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa rod. ed. Lampolda sa Ceſſarja isvolit ǀ Mashnik je hotel ſpet Groffu daj. ed. kojna povernit ǀ poklizhe tiga Groffa tož. ed. ǀ uprasha Grofa tož. ed. kaj hozhe imeti ǀ veliku poterplejne s' tem Groffam or. ed. je imel ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi im. mn., Shlahtniki, Dohtery, Rihtary ǀ 30. mladih Groffou rod. mn. ← nem. Graf < srvnem. grāve ‛grof’
Grogor -(j)a m osebno lastno ime Gregor: kakor pishe Grogor im. ed. Turenenſis ǀ ſamerkajte Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor im. ed. ǀ S. Grogor im. ed. Nazianzenus pravi ǀ odgovorij S. Grogor im. ed. Niſsenus ǀ s. Grogor im. ed. Thaumat: poterdi rekozh ǀ S. Grogar im. ed. pravi ǀ na proshno S. Grogoria rod. ed. Thaumaturga ſe gane s'mejſta ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel S. Grogoria tož. ed. ǀ Poshluſhaite S. Grogoria tož. ed. ǀ K' sadnimu s'S: Grogoriam or. ed. sklenem ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam or. ed. Nazianzenam ǀ pohleunu jo bom posdravil s'S. Grogoram or. ed. Thaumat. rekozh ǀ Se nenajdeo vezh Grogory im. mn., de bi te popotne v' ſvojo hisho erpreguali → Gregor(ius)
groš -a m groš: ſe fliſash, de bi en grosh tož. ed., eno petizo vudubil ǀ ſledni bi en par groſhu mest. ed. neſhal de bi ijm plazhal ǀ mosh je dua groſſa tož. dv. sapyl ǀ vy pak ym date nekatere groshe tož. mn. ← star. avstr. nem. Grosch, Grosche ← češ. groš ← srlat. (denarius) grossus ‛debel (denar, kovanec)’
guldinar -ja m goldinar: Se jokash, shalujesh, inu zagujesh kadar deſset guldinariu rod. mn. sgubish (I/1, 80) ← avstr. nem. Guldener ‛goldinar’
Habspurg -a m zemljepisno lastno ime Habsburgod Habspurga habsburški: kakor je bil polonal Groffa Rudolpha od Habſpurga (V, 185) Kalk po nem. priimku plemiške družine von Habsburg, imenovane po gradu Habsburg v švic. kantonu Aargau
hebreiš1 nepreg. prid. hebrejski: katera Hebreish im. ed. ž beſſeda v' nashim slovenskim jeſiku hozhe rezhi (V, 256) ǀ Kir ta Hebreish tož. ed. m text ima (III, 31) ← nem. hebräisch ‛hebrejski, hebrejsko’
Hedvigis ž osebno lastno ime Hedvika: S. Hedvvigis im. ed. Polska krajliza (II, 4) ǀ Sveta Hedwigis im. ed. Polska Krajliza (IV, 27) Sv. Hédvika, nem. Hedwig, polj. Jadwiga (1374–99), polj. kraljica, je bila razglašena za svetnico šele 1997; sv. Hédvika Šlézijska (1174–1243), ki je svetnica že od 1267, pa ni bila kraljica, temveč vojvodinja.
Herenfridus m osebno lastno ime Ezzo: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski Herenfridus im. ed. (V, 90) V nadaljevanju je opisana zgodba o snubitvi Matilde, sestre nem. cesarja Otona III., za katero vemo, da se je poročila z lotarinškim grofom Ezzom (pribl. 955–1034).
hildesemensis cit. prid. hildesheimski (?): vmerje Shkof Hildeſemenſis im. ed. m (III, 286) Verjetno je mišljen pridevnik od nem. škofijskega mesta Hildesheim, katerega srlat. prid. se glasi Hildesheimensis; → hildesemenski.
hip m hip: Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip tož. ed. zhes niega glavo je hotel pelati ← nem. Hieb ‛udarec, trenutek’
Holendar -ja m prebivalsko lastno ime Holandec: Sò Holendery im. mn., shvedi, Danamarkary, katiri dershè vuk tiga pananiga Luter Martina, inu tiga prekletiga Calvina, lety tudi ſe fardamaio (V, 496) ← nem. Holländer ‛Holandec’; → Holandija, → olendarski
horenpandelj -na m uhan: S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe, ſvoje slate perſtene, inu horenpandelne tož. mn. prozh od ſebe vershe Vzglasni h- je protetičen in verjetno predstavlja izgovor γ-. Nem. beseda Ohrenband, katere manj. je predloga slovenski, pomeni pravzaprav iz zlate ali srebrne žice narejen uhan, ki se zatakne za uhelj, tako da ga ni treba preluknjati.
Hostiensis m osebno lastno ime Hostiensis: Drago Hostienſis im. ed. na tem ne zvibla (I/1, 92) ǀ Taku resklada Drago Hoſtienſis im. ed. (IV, 362) Verjetno je mišljen it. kanonist in pisec Enrico Hostiensis (umrl 1271), vendar ni jasno, zakaj bi se njegovo krstno ime prevajalo s sloven. Drago, morda zaradi podobnosti z it. imenom Arrigo, ki tako kot Enrico izvira iz nem. Heinrich < srvnem. Heinrīch.
hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.
hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
instrument m orodje: Shelite morebiti Nem. N vidit s' vashimi ozhmy piſſmu, ali Inſtrument tož. ed. v' katerim je sapiſſan ta Sveti myr, kateriga nam je sadubil Chriſtus s' mezham ſvoje britke martre (V, 273) ← lat. īnstrūmentum ‛orodje, priprava’
iringa -e ž razdor, razprtija: Teſtament ſturj, de nebo meni, inu otrokam praude, inu iringe tož. mn. puſtil (V, 299) ← nem. Irrung ‛zmota, pomota, razdor, razprtija’
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
izbrati -berem dov. izbrati: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti, ſakaj jeſt neveim katero bi imel sbrati nedol. ǀ jeſt ſi sberem 1. ed. leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan ǀ rezi kaj ſi sdaj sberesh 2. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza, sberiſi vel. 2. ed.+ ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Sberiteſi vel. 2. mn.+, inu isvoliteſi sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ ſi je bil sbral del. ed. m pet zhiſtyh kamenu ǀ rajshi ſi bosh sbrala del. ed. ž to vezhno paklensko martro ǀ kaj menite Nem. Nem. de ona dua ſta ſi sbrala del. dv. m ǀ rayshi ſi ſo sbrali del. mn. m to grenko ſmert, kakor de bi bily en ſam greh dopernesli ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus je djal, de bi te dushe v' vizah ſi sbrale del. mn. ž vſe martre, inu terpleine preſtati Prim. enakopisnico → zbrati1.
izginiti -nem dov. izginiti: pride ſmert kar uſe isgine 3. ed., vſe mini, kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ta paklenska ſpaka sgine 3. ed. ǀ vſe kar ti nam ſamoresh dati iſg ne 3. ed. kakor dem ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio 3. mn./dv. ǀ Kakor sgledaio tu S. Ime, isginio 3. mn. raunu Kakor temma kadar ſonze ſe perkashe ǀ vſe zhaſty, kratki zhaſſi … isgineio 3. mn., kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ty hudizhi sgineio 3. mn. ǀ inu shnim sgineio 3. mn. ǀ Salamon lete pergliha oblakam, inu megli, katere hitru ſgineio 3. mn. ǀ kakor hudizh je shlishal imenovati JESUS, je bil okuli padil, inu kakor ena ſenza isginil del. ed. m ǀ prezei je bila sginila del. ed. ž, inu nihdar vezh ſe nej perkaſala
izmakniti -nem dov. → izmekniti
izpričati -am dov. izpričati, potrditi: Sprizhat nedol. meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat nedol. Pelagia, Tais, Auguſtinus, Gulielmus ǀ tu vam ſprizhem 1. ed. s' S. Ambrosham ǀ kakor ſtari Teſtament sprizha 3. ed. od Moiſſeſa ǀ taku ſprizha 3. ed. Heli Mashnik ǀ my sprizhemo 1. mn. de ta je bil nevoshliu svojmu blishnimu, kakor Cain ǀ nej meni treba drugih prizh yskati, dokler ſamy Nem. Nem. sprizhate 2. mn. ǀ Sprizhaj vel. 2. ed. nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen ǀ kakor ſam Sijn Boshy je sprizhal del. ed. m ǀ lety trye Sveti Jogry vam bodo sprizhali del. mn. m ǀ kakor poſvejtni Vuzheniki nam bodo ſprizhali del. mn. m ǀ Jeſt pak zviblam pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale del. mn. ž, inu naprei pernesle
iztakniti -nem dov. → iztekniti
ja2 člen. celo, ja: Nepameten gvishnu ſi ti zhlovek, de s' en krivizhin dobizhik, s' en Smerdlivi lusht, ja sa taiſti greh, sa kateriga dobru veish, nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ Ia cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo, temuzh stukrat na en dan ga reshaljo ← nem. ja ‛celo, saj’
jager -gra m lovec: grè mimu en Jager im. ed. ǀ kakor en iager im. ed. ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro Jagar im. ed. jo vſtreli, jutre nebo vezh lejtala ǀ sagleda shpisho v'rokah tiga Iagra rod. ed. ǀ aku pak samerka Iagra tož. ed. s'puksho, Kokush sapuſti ǀ Kakor ena sveriazhina Katero lovè ti Iagri im. mn. po teh gosdah ǀ Kadar lety Iagry im. mn. ſo tu veliku zhudu vidili ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij im. mn. s. Euſtachia ǀ Bug je mene rejshal od mresh teh Iagru rod. mn. inu lovizu ǀ poklizhe vukupaj Iagre tož. mn. ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne … jagre tož. mn. v' jelene kor. nem. jāger, prim. srvnem. jegære, nem. Jäger ‛lovec’
Jakob(us) -ba m osebno lastno ime Jakob: to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob im. ed. doſſegil ǀ Iacob im. ed. je bejshal tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob im. ed. Effraimu, inu Manaſſu dal ǀ S. Jacob im. ed. je Syn te Salamee ǀ od kateriga pravi Jacobus im. ed. Faber ǀ Od katere pravi Jacobus im. ed. Montanus ǀ Pishe Jacobus im. ed. à Vitriaco ǀ Jacobus im. ed. Pintus pravi ǀ pishe Jacobus im. ed. Sprengerus ǀ Iacobus im. ed. Mercanenſis ordna S. Dominica ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Iacobus im. ed. pushaunik ǀ Angeli, katere je vidil kacob im. ed. ǀ kar od Patriarcha Jacoba rod. ed. v' S. Piſsmi ſe bere ǀ suojga Patriarcha Iacoba rod. ed. ſe je bala ǀ Angeli ſò Jacobu daj. ed. drushbo dershali ǀ letu je njegovimu ozhetu Iacobu daj. ed. bilu povedanu ǀ poklizhe Jacoba tož. ed. na junaſtvu, ſe ſpopadeta ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega lubesen v'Iacabu mest. ed. ǀ nyh pomozh imaio per S. Jacobu mest. ed. yskati ǀ sazhne s' Svetem Jacobam or. ed. dershati ǀ ſa Iacobam or. ed. ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio ǀ n'hozhe pervolit de bi s'njega hishe shla ta lepa Rachel nasha dusha sa ſvojm sheninom Iacobom or. ed. ǀ s'Iacobam or. ed. Patriarkam rezite 1. Jákob, hebr. Jacăkōb, svetopisemski očak (SP 1 Mz 25,26) 2. Sv. Jákob, škof v Nisibisu (303–338), ustanovitelj teološke šole Perzijcev 3. Sv. Jákob Starêjši, apostol, brat evangelista Janeza (SP Mt 10,2) 4. → Faber 5. Jákob Montánus, nem. humanist 6. Jákob iz Vitrijáka, srlat. Jacobus de Vitriaco, avtor dela Supplementum ad vitam B. Mariae 7. Jákob Sprenger, inkvizitor v Kölnu (15. stol.) 8. → Merkanensis 9. → Pintus
jamer m stok, tarnanje: Oh kai s' en iamer im. ed., inu klagovaine je bilu lejtoſſ sa volo ſushe (V, 333) ← nem. Jammer ‛stok, tarnanje’
jamrati -am nedov. tarnati: Martha gre k' Chriſtuſu, ter sazhne jamrat nedol., inu toshit ǀ Imà gvishnu urshoh iamrat nedol., klagovati, inu ſe toshit zhes ſvojo nesrezho ǀ jeſt ſe zhudim, inu jamram 1. ed. ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie, jamra 3. ed., inu ioka ǀ kaj tedaj vij Nem. Nem. ſe toshite, inu iamrate 2. mn. ǀ Vezhkrat ludje ſe toshio, iamraio 3. mn., inu marmraio zhes deſſ ǀ Iſraelitery ſò iamrali del. mn. m, de G.Bug na nyh poſt n'hozhe pogledat ← nem. jammern ‛tarnati’
jast mene zaim. jaz: jeſt im. ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ Iest im. ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim ǀ Ieſt im. menem de vſhe sadosti ſo shlishali ǀ Svejt vpye, eſt im. doli iamlem: meſſu vpye, jeſt im. umadeshem ǀ jeſtimam im.+ eno teshko praudo ǀ kaj tedaj hozhesh od mene rod. ǀ raunu leto resnizo bodo danaſs od me rod. shlishali ǀ obeden nijma meni daj. samirit ǀ pustite li meni daj. skarbejti ǀ pouerni ſe ſupet k'meni daj., te pohleunu proſsim ǀ podeli danaſſ menei daj. tvojo S. gnado ǀ O Pater, koku nemi daj. hudu h' ſerzi prihaia ǀ odgovori ta bolni, kaj mi daj. govorite od molitvi, jest obene nesnam ǀ letu ne bo mene tož. prestrashilu ǀ Iest grem, de bi ſe kateri v'mene tož. ſalubil ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me tož. poneſse ǀ Kadar vij ste bil predme +tož. pokleknil ǀ ony ſo vshe try dny per meni mest. oſtali ǀ moje ſerze ſe v'meni mest. joka ǀ pred mano or. ſte tu ſturili ǀ te pohleunu proſsim ſturj ſupet myr is manò or. ǀ n'hozhete eno ſamo vro s'mano or. zhuti ǀ Taku ſmano +or. rejd sklene Vuzhenik ǀ shiher smano +or. greſte ǀ hodi samanò +or. jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno Glas e v imenovalniški obliki je nastal iz kratkega a po preglasu za palatalnim j-; izglasni -t je pristopil iz fonetičnih razlogov, podobno kot v nem. Obst < srvnem. obeʒ.
javor m javor: M. D. je kakor javor im. ed. (IV, 299) < slovan. *a̋vorъ ← bav. stvnem. *āhor, prim. nem. Ahorn ‛javor’
jetnik -a m jetnik: jest ſim vaſh jetnik im. ed. ǀ ietnik im. ed. resvesane roke, inu noge ima ǀ Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika tož. ed. ſproſſit ǀ je eniga Jetnika tož. ed. ledig puſtil ǀ ſò saperti od vſeh krajou, kakor jetniki im. mn. ǀ Leteh jetnikou rod. mn. ena hozheo ratat danas Nem. ǀ En Sam Tobias, v'mej tulikain taushent jetniku rod. mn., je Sapuvidi Boshje dershal ǀ lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom daj. mn., kar prezej ſupet bele trente rataio ǀ je neſsla Jatnikom daj. mn. kroh sa almoshno ǀ sa takorshne jetnike tož. mn. ſuſebnu skerbj ǀ en dan je bil shal obyskati Jetnike tož. mn.
joger -gra m 1. apostol: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger im. ed. Boshy ǀ on kakor en Jogar im. ed. ga je bil ysdal Judom ǀ S. Paulus ie en velik Iogar im. ed., inu priatel Boshij ǀ ta lubi Joger im. ed. Boshj S. Joannes nas v' tej vishi posdravi ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra tož. ed. Iskariota je bila sgubila ǀ ſim s'kusi mojga Iogra tož. ed. Paula vezhkrat djal ǀ leta dua Sveta Jogra im. dv. rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Neſrezhnishi, kakor una dua Iogra im. dv., katera ſta shla v'Emaus ǀ Je prerokoual dueim Jogrom daj. dv. ǀ Jogry im. mn. ſe ſo zhudili ǀ Proſsio Iogri im. mn. sa dar S: Duha ǀ ſo Iogry im. mn. tiga Praviga Boga ǀ Iogrij im. mn. ſe ſo pomujeli taiſtiga iſgnati ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou, je bil Ribizh, Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi, inu lubishi logry im. mn. Chriſtuſavi ǀ Chriſtus je imel duanaiſt Jogrou rod. mn. ǀ ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou rod. mn. poſtauleni ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui od Iogru rod. mn. ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom daj. mn. ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm Iogrom daj. mn. ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom daj. mn., de bi ga ven isgnali ǀ Chriſtus je bil Iogram daj. mn. dal ǀ danarie je Jogram daj. mn. neſil ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe na ſvoje Jogre tož. mn. ǀ Mojſter kaj s'ene Iogre tož. mn. imash ǀ je govuril naſh Lubi Odreshenik Chriſtus Jesus s' ſvojmi Jogry or. mn. ǀ moj greh ozhitnu ſe ſim spovedal pred Jogrij or. mn. ǀ Iudouski Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali sa Iogramy or. mn. 2. učenec: lashniki ſo shulery, inu Iogri im. mn. tiga ſatana ← stbav. jungiro, nem. Jünger ‛učenec’
k2 predl. z daj. k: Mashnik ſe k'folku oberne ǀ Ie Ieſus k'Fariseom rekal ǀ ſedejo k' miſi ǀ ſam ga pele k' Aurelianu ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili povabil ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit ǀ je ble nagnen h'hudimu, Kakor pak k' dobrimu ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto ǀ ti nesesh tvoj offer h' Altariu Pozicijska vaianta h, ki je več kot dvakrat redkejša od k, se praviloma pojavlja pred k-, pred drugimi soglasniki nedosledno, pred samoglasniki pa le izjemoma. Predlog se v redkih primerih zlije z vzglasjem sledeče besede: hitru gre spet Krajlu (V, 548). Raba v primerih, kot je Shlishim de edn sdaj k' meni pravi, je pod vplivom rabe it. predloga a, morda tudi nem. zu, raba v primerih, kot je norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu ſturj, pa pod vplivom nem. zu.
kaj1 česa zaim. kaj: kaj im. ed. je G: Bug, inu kaj im. ed. je zhlovik? ǀ kaj tož. ed. pravish ti ò bogati Mosh? ǀ po kai tož. ed. greſte v Cerku? ǀ kej tož. ed. tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio? ǀ Zaj tož. ed. k' temu odgovorish ò sena ǀ kajti +tož. ed. greshnik, inu greshniza h' temu prauish? ǀ v'zhim mest. ed. ſtoy ta prava saſtopnoſt ǀ s' zhim or. ed. njega ner lushei premagat samore? ǀ szhim or. ed. vaſſ je reshalil ta brumni Mashnik? kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? kadar bode tebi bolesne poſslal kaj s'ena im. ed. ž arznja, ali shelishzhe bode tebe osdravilu? ǀ kaj ſi s'en im. ed. m karshenik ǀ Ah Kai s'ena im. ed. ž neuſmilena ſodba je bila leta ǀ kaj s'en tož. ed. m velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi ǀ kai s'en tož. ed. m lon bote doſegli ǀ v'kaj s'eni mest. ed. ž vishi ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug Zveza kaj za en je kalk po nem. was für ein.
kakovšen -šna zaim. kakšen: Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna im. ed. ž je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio ǀ voda je nashe pytje, inu kakuſhna im. ed. ž nesabelena shpisha ǀ kakushnu im. ed. s je tu tekozhe naſhe shivenie, takushen je konz tiga shivenia ǀ fliſſnu merkajo, aku kakushen tož. ed. m tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat ǀ Polè, v' kakushen tož. ed. m neſrezhen ſtan greh tiga reuniga zhloveka perpravi ǀ proſsi eno gnado kakushno tož. ed. ž hozhesh jest hozhem taisto tebi sturiti ǀ v'poſsodi postè Kakushno tož. ed. ž Kaplo, farbo, ali duh ǀ v'kakushno tož. ed. ž Cerku greſte ǀ Bug negleda v'kakuſhnim mest. ed. m ſtanu zhlovek ſe najde ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni mest. ed. ž viſhi ſte shivèli ǀ v'kakushni mest. ed. ž vishi gre od Ozheta, inu ſyna ǀ danaſs ſim ſi naprej vſel Nem. Nem. vuzhiti KaKushni mest. ed. ž vishi ſe imajo h'S. ſpuvidi perpravit ǀ v'kakuſhni mest. ed. ž vishi bi mogli tebe ſupet najti ǀ ſdaj povedaj meni s'kakushnem or. ed. s ſerzam bosh ſe podstopil ǀ s'kakushnim or. ed. s ſerzom bosh mogla v'Cerkui reshalit tuojga Odrèshenika → kakšen, → kakoršen
kaldeiš prisl. kaldejsko: on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski (V, 327) ← nem. chaldäisch ‛kaldejski, kaldejsko’; → Kaldejar2
kalviniš1 nepreg. prid. kalvinski: uni kalvinish im. ed. m Firsht, kateri je djal jest shelim shivèti kalvinish, sakaj nej treba ſe postit, inu molit ǀ vſy Lutersh, inu Calvinish im. mn. m Ludje nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh, Calvinish daj. mn., de nyh vera je folsh ǀ Vuprashajmosdaj te Lutersh, inu Calvinish tož. mn. m kaj s' eno vero yh je vuzhil Luter Martin, kateri eno Nuno is Kloshtra je bil upelal inu shnio shivil ← nem. calvinisch ‛kalvinski’; → Kalvin(us)
kampljati nedov. česati: ſam je njo kamplal del. ed. m, inu kadar en laſſ je ny s' glave padil je taiſtiga gori vsdignil ← bav. nem. kamp ̇ln ‛česati’
kancler m pisar, dvorni uradnik: Ta veliki Engelenderski Canzler im. ed., kateri nej maral sa gnado, inu velike oblube Krajla Henricuſa (V, 197) nem. Kanzler < stvnem. kanzellāri ← lat. cancellārius ‛vodja pisarne’; → kancelarij
kant m kant, dražba: kaj ſenu blagu je letu kateru danas na Cant tož. ed. grè ǀ cilu letu danas na Cant tož. ed. grè (IV, 278) ← avstr. nem. Gant ← it. incanto ‛dražba’ iz lat. in quantum ‛za koliko’
kapa -e ž kapa: G. Bug sheleſno kappo tož. ed. na glavo poſtaui ǀ je verhi njegove glave eno norsko kappo tož. ed. smalal ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo or. ed., ſerze s' shelesno Ioppo ← nem. Kappe ‛kapa’ ← srlat. cappa ‛kapuca’
kapucinar -ja m kapucin: poprej kakor ſim bil Capuziner im. ed. ratal ǀ kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria rod. ed. ǀ kakor sdaj my Capucinery im. mn. noſſimo, s' snaminam pèt Svetih Ran ǀ my Capucinery im. mn. ſe cello ſimo poſtimo ← nem. Kapuziner ← it. cappuccino ‛kapucin’
karmelitar m karmeličan: k' temu je bil poſlan en Pater Carmelitar im. ed. (IV, 313) ǀ kokar ſo imele uniga bogaboyezhiga Duhovniga Ordna teh karmeliteriu rod. mn. (II, 103) ← nem. Karmeliter ← srlat. carmelita po gori Karmel v Palestini; → Karmelo
kartajzarski -a prid. kartuzijanski: Odo kartajſerskiga rod. ed. m ordna (II, 123) ǀ v' Meſti Treviris je bil en Mashnik brat Svetiga Roshenkranza, inu Carthaiſerskiga rod. ed. m Ordna Prior (IV, 300) Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Kartäuser ‛kartuzijan’, to pa iz srlat. cartusia ‛kartuzija’, kar je po frc. samostanu Chartreuse pri Grenoblu.
katoliš1 nepreg. prid. katoliški: En Katolish im. ed. m Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ S: Chatolish im. ed. ž Cerku nam sapovej ǀ ta Katolish im. ed. ž gmaina vſe skuſi je Boga proſſila ǀ naſha Chatolish im. ed. ž vera v'tem ſtoij ǀ S. katholish im. ed. ž kershanska Cerqu je sa vaſs proſsila ǀ je panan od Svete Katolish rod. ed. ž Zerkue ǀ od S. Katholish rod. ed. ž Cerkvi je bil odstopil ǀ s: Chatolish daj. ed. ž Cerqui naprej pride ǀ je vezh shKode S. Catolish daj. ed. ž CerKvi ſturil, KaKor vſy ty drugi Neoverni Ceſary ǀ ſilnu veliku Neovernikou h' Katholish daj. ed. ž Veri je bil perpravil ǀ takrat to pravo Katolish tož. ed. ž vèro ſposna ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish tož. ed. ž Karshansko Zerku ǀ skuſi nasho Mater S. Katholis tož. ed. ž Kershansko Zerku je sapovedal ǀ ſmò rojeni v' Sveti katolish mest. ed. ž karshanski Zerkvi ǀ nashi katolish im. mn. m Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali ǀ Engelendery, kadar she Chatholish im. mn. m ſò bili ǀ andohtlivu ga noſsio, katerimu nikar li enu ſamu Mestu, temuzh vſe katolish im. mn. s Mesta ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish rod. mn. ǀ v' vinogradi teh vernih katoliss rod. mn. ǀ mej timi nevernimi, ali pak mej timi katolish or. mn. ← nem. katholisch ‛katoliški, katoliško’ ← lat. catholicus ← gr. καϑολικός ‛splošen, obči, vesoljni’, od 2. stol. dalje tudi ‛krščanski’; → kat., → katol., → katoliš2, → katoliški
kavkler -ja m akrobat, cirkusant: kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler im. ed., inu bi na plazu po shtrikah pleſal (I/1, 84) ǀ kadar je imela ohzet biti, nej shpendal danarie na Comediante, Kauklarie tož. mn., Trobentarie, Muſikante, inu na druge poſvejtne rezhy (V, 83 s.) ǀ ſe bere od Ceſarja Nerona de super ſvoj visoki ſtan s'kauklery or. mn., inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal (I/1, 3) ← nem. Gaukler ‛poulični ali cirkuški akrobat’
keha -e ž ječa: ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha im. ed. ǀ Ceſſar sapovej is kehe rod. ed. Vida perpelat ǀ de bi ijh Bug rejshu s'kehe rod. ed. ǀ je proſſil de bi reshil dusho od kehe rod. ed. tiga trupla ǀ to keho tož. ed. s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila ǀ je bil sapovedal v'Keho tož. ed. dua shlushabniKa poſtavit ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho tož. ed. parpravio ǀ je bil veni temni, inu glaboki kehi mest. ed. sapert ǀ Manaſses je molil v'kehi mest. ed., Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ vſe kehe im. mn. ſo bile polne ← bav. nem. Keiche ‛ječa, okrožni zapor’
kelnar -ja m točaj: Kuharze nejsó nikuli lazhne, inu tudi shejne, zhe lepu Kelnariu daj. ed. ſtreisheio (V, 43) ← nem. Kellner ‛točaj’ ← lat. cellenārius < cellerārius ‛kletar’
Kempis zemljepisno lastno ime de Kempis cit. pril. osebno lastno ime Kempčan: pravi Thomas de Kempis ǀ Thomaſhu de kempis je taku G: Bug govuril ǀ satorai sposnam s'Thomasham de kempis Prilastek se nanaša na nem. mesto Kempen pri Düsseldorfu; → Tomaž 4.
klafati -am nedov. nespodobno govoriti: kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati
klagovati -ujem nedov. 1. tarnati, pritoževati se: Imà gvishnu urshoh iamrat, klagovati nedol., inu ſe toshit zhes ſvojo nesrezho ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati, inu klaguati nedol. ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati nedol., Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku Mestu ǀ vſy vkupaj ſo pershli ſe jokati, inu klagovati namen. ǀ ſakaj taku milu klagujesh 2. ed. ǀ SaKj tedaj tuliKain Klaguiesh 2. ed. zhes te druge ǀ ti shalovash, inu klagviesh 2. ed. kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ Se joka, inu klaguje 3. ed. nad tuojo shkodo ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie 3. ed., jamra, inu ioka ǀ en zhaſs klagvje 3. ed. ǀ My Klagujemo 1. mn., Angeli pak veſselu pojejo ǀ Oh aku vy Angely klaguiete 2. mn., videozh de ta folk ſvojmu dobrutlivimu Krajlu ſo nehvaleshni ǀ otrozy klaguieio 3. mn., matere shalveio ǀ shaloſtni hodio, inu klaguiejo 3. mn. ǀ shalujeio, klagujeio, inu iamraio 3. mn. ǀ Satorai shiher bom Klagoval del. ed. m s'S. Chryſostomam ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval +del. ed. m s' Amoſam Prerokam ǀ nyh mati Rebecca je klagovala del. ed. ž, ter djala de bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali del. mn. m, inu zagovali ǀ pres konza bote klaguvali del. mn. m; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon, katere ſe ſo jokale, inu klagovale del. mn. ž na vus glaſs, nad truplam tiga lubiga, inu lepiga Adonida 2. obžalovati: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger Boshy, kateri reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval del. ed. m, kakor de bi njega lastne bile Denominativ iz izposojenke iz nem. Klage ‛tarnanje, tožba’; → klogovati
knoflica -e ž igla, sponka: ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze im. mn. (V, 80) Tvorjeno iz knọ̑fla ← bav. nem. Knopfnadel iz nem. Knopf ‛gumb’ in Nadel ‛igla’; prim. pri Kastelec-Vorencu knofliza ‛ÿgliza, ta ẛhenṡka ygla ẛa glave ſpleitanîe; acicula’.
koler -ja m telovnik: na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane firtohe na mejſti koleriou rod. mn. nashe óblite Kamishole (V, 42) ← nem. Koller ‛ovratnik, telovnik’ ← lat. collāre ‛ovratnik, ovratnica’; prim. pri Kastelec-Vorencu en koller ali jerihaſt gvant ‛colobium’.
komunski -a prid. občinski: Gospoda ta zhaſs je bila na kamunski mest. ed. ž hishi (V, 24) Tvorjeno iz komuna ← nem. Kommune ‛občina’ ← frc. commune < srlat. communia ‛občina’.
Konradus -da m osebno lastno ime Konrad: Conradus im. ed. Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu ǀ Ceſſar Conradus im. ed. je bil tu meſtu premagal ǀ Ceſſar Conradus im. ed. je bil samerkal, de Firshti pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja isvolit ǀ Nikar skuſi Tize, kakor S. Conrada tož. ed. 1. Sv. Kónrad (pribl. 900–975), škof v Konstanci (934–975) 2. Morda je mišljen Kónrad II. Sálijec, nem. cesar (1024–39) 3. Sv. Kónrad Confalonieri (1290–1351), zavetnik lovcev
Konstanca2 ž zemljepisno lastno ime Konstanca: kakor nam samore ſprizhat tu meſtu Conſtanza im. ed., kadar ſo tamkaj Concilium dershali (III, 442) ǀ V' tem meſti Conſtanza im. ed. enajſt slepem je bil videjne povernil (III, 452) Konstánca, nem. Konstanz, mesto v jugozahodni Nemčiji
korar -ja m kanonik: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … korarij im. mn. s. Amanda (II, 194 s.) ← nem. Chorherr ‛kanonik’
kraften -tna prid. močan: shegin je bil taku krafften im. ed. m, da ta shena nikuli vezh lakote nej terpela ǀ S. Reshnu Tellù … je ena krafftna im. ed. ž shpisha ǀ S. Mathia je bil takorshna kraftna im. ed. ž arznia Boshja ǀ shelite eno kraftno tož. ed. ž shpisho ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu tož. ed. s vinu ǀ mozhne, inu kraftne im. mn. ž ſò bile njega S. Beſsede ǀ Lete beſsede S. Sebaſtiana ſo bile taku krafftne im. mn. ž, inu mozhne primer.> kraftnishi im. ed. m, inu nuznishi bo tudi moy shegin Prenarejeno po nem. kräftig, bav. nem. tudi kraftig ‛močan’
krajcer -ja m krajcar: jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer tož. ed. vudobit ǀ gledaio de s'en kraizer tož. ed. yh neogolufaio ǀ s' eno shkodo, katira nevela dua krajzeria tož. dv., ſe reſieſish ← nem. Kreuzer ‛krajcar’ ← srvnem. kriuzer iz kriuz ‛križ’
kralj -a m 1. kralj: Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl im. ed. s'sholnery ſe je bratil ǀ krail im. ed. Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl im. ed. v'ſvojm krejleſtvi ǀ Herodesh krjl im. ed. ga je rad poshlushal ǀ Margareta Ogarskiga krajla rod. ed. Hzhij ǀ ijm je bilu sapovedanu od Kraila rod. ed. ǀ ſtoij na deſnizi kraila rod. ed. Nebeskiga ǀ de bi li krajlu daj. ed. mogli vſtrezhi ǀ Krajlu daj. ed. ſo hoteli saudati ǀ Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu daj. ed. ǀ k'krajlu daj. ed. Davidu je djala ǀ Pashe gre nasai, poshto Krailu daj. ed. opravi ǀ sa Israelskiga krajla tož. ed. je bil njega isvolil ǀ ſe v'Krajla tož. ed. saleti ǀ Sakaj tedaj Chriſtuſa imenuje Kraila tož. ed. ǀ kateri je takorshno urozhino v' Krajlu mest. ed. obudil ǀ v'krailu mest. ed. Davidu ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala pred Krajlam or. ed. ǀ krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom or. ed. ǀ ſi perſlen s' krajlam or. ed. Henricuſam ſaupyti ǀ myr ſturil mei Krejlam or. ed. Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam ǀ zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. ǀ Trije krajli im. mn. is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ krajlij im. mn. imaio oblaſt li zhes ſvoje ſamu krajleſtvu ǀ trye krajly im. mn. ſo bily is dalnih deshil prishli ǀ ſte kraily im. mn. Nebeskiga kraileſtva ǀ okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti Krajlou rod. mn. ǀ Nei reſnize v'duori teh krailou rod. mn. ǀ hualio dobruto kinenskyh krajlov rod. mn. ǀ veliku mogozhnih Gospudu, inu krajlu rod. mn. ſe je nashlu ǀ Tizam je dal ta luft, krajlam daj. mn. te dvore ǀ Krajlom daj. mn., inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore ǀ Naveste ſo sapustile suoje shenine krajle tož. mn. ǀ NA PERVO NEDELO PO S.S. TRIIEH KRAILIH mest. mn. ǀ ſe vidi veſselje v'Krajlah mest. mn. ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius, v' mej krajli or. mn. David ǀ s' drugimi Krajli or. mn. vojskovati je bil perſilen ǀ s' Paſtery njega moliti, s' krajly or. mn. njemu naſha ſerza offrovati ǀ ble shelish s'krajly or. mn., inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy 2. matica: cilu zhebele v' ſvoim painu nemorio terpeti dua Krajla tož. dv. < slovan. *korl'ь̏ po Karlu Velikem, stfrank. Karl (768–814); pomen ‛matica’ je kalk po star. nem. Bienenkönig, lat. rex apium; → Bukve teh kraljev.
kratek -tka prid. 1. kratek: ena kratka im. ed. ž boleſan taiſto oduſame ǀ tu kratku im. ed. s terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ sa vole ene Kratjke rod. ed. ž ſramoshlivosti ǀ sa volo kratkiga rod. ed. s je tu vezhnu veſſelje Nebesku sapuſtil ǀ na goli ſemli en kratik tož. ed. m zhaſs ſo ſpali ǀ Zhlovek od Shene rojen en kratek tož. ed. m zhaſs shivj ǀ vij li tu posvetnu kateru en kratek tož. ed. m zhaſs terpi ijshzhete ǀ s'en kratk tož. ed. m lusht G: Boga reshalio ǀ Bulshi je sa vaſſ enkratk +tož. ed. m zhaſſ na tem ſvejtu lakoto, inu sheio terpeti ǀ en kratih tož. ed. m zhaſs ſe ſo bile samudile ǀ en ſmerdezhi, kratki tož. ed. m dol. lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ shene imaio dolge laſsij, inu kratko tož. ed. ž pamet ǀ skuſi leto kratko tož. ed. ž hiſtorio Nem. Nem. bom dal ta urshoh sastopit ǀ vſe v' kratkem mest. ed. m zhaſſi je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ vſy v'Kratkim mest. ed. m zhaſsu imamo vmreti ǀ ukratkim mest. ed. m zaſſu ima vumrejti ǀ s'eno kratko or. ed. ž molitvo ǀ Kratke im. mn. ž ali vener kraftne so lete beſſede ǀ hitréshi bodò nashe kratka im. mn. s lejta pretekle ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih rod. mn. zheſſou, moje ſerze omezhiti ǀ Prozh od lustu, inu Kratkeh rod. mn. zhaſsu tiga ſvejta ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke tož. mn. m zhaſse vshivate ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih mest. mn. zhaſſu ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh mest. mn. zhaſſah ǀ s' kratkimi or. mn. beſſedami S. Anton je bil njemu odgovuril ǀ Moyſeſs je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy or. mn. beſsadamy njegovu shivejne ǀ je dal vſem Mashnikom ſvojo Boshio oblaſt, kroh, inu vinu v' ſvoje Suetu Reshnu Telu, inu Sveto Kry s' kratkemi or. mn. beſſedami preoberniti 2. kratkotrajen: So kratki im. mn. m dnevi tiga zhloveka na ſemli ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua v kratkem v kratkem (času), kmalu: bodo v' kratkem umerli ǀ refrisha, inu smozhj celo deshelo, de v' kratkem selena, inu radovita oſtane ǀ v'kratkem Bug ij polona de dua Firshta porodj ǀ vkratkem bò mogal … rajtingo dati
kratko prisl. kratko: Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori kratko in malo kratko in malo: Ali Bug ym odgovori, de kratku inu malu n'hozhe shnymi pojti ǀ onij kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ brat pak lete nej kratku, inu malu hotel shlishat kratko ne sploh ne, nikakor: Kaj menite Nem. Nem., de Chriſtus je njemu nebeſſa dal sabſtoin? kratkune ǀ Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati? Kratku ne
kravžati nedov. kodrati: ure, inu ure je pred shpeglam ſtal, inu ſvoje lasy je kraushal del. ed. m (II, 259) ← nem. krausen ‛kodrati’
kreželjc m ovratna nabornica: na urat dene en vſiniatè kreshelz tož. ed. (V, 75) ← bav. nem. Kröslein, kor. nem. kreasl, štaj. nem. Krösel; prim. pri Kastelec-Vorencu kreṡhelz ‛vratna vantiliza, vaṡilu okuli garla; collare’.
Kristusov -a prid. Kristusov: Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
Krizostomus -m(us)a m osebno lastno ime Zlatousti: S. Ioan: Chryſostomus im. ed. pravi ǀ Joannes Chryſoſtomus im. ed. vuzhenu odgovorj ǀ kakor ozhitnu pravi S. Chysostomus im. ed. ǀ je hotel rezhi S. Chysostomus im. ed. ǀ pravi S. Chriſoſtomus im. ed. ǀ Kir S. Chrijsostomus im. ed. bere ǀ kir pravi S. Chryſuſtomus im. ed. ǀ S. Chrysotomus im. ed. taku govorij ǀ inu ta lepi vuk S. Chryſoſtoma rod. ed. Gospudu Fajmoshtru puſtim ǀ vſimite gori vuk S: Chryſoſtoma rod. ed. ǀ ſamorem od Ranziga Nem. Nem. rezhi kar Surius od S. Chriſoſtomuſa rod. ed. je djal ǀ lepa miſſu S. Chriſoſtomusa rod. ed. ǀ S. Chryſoſtomu daj. ed. ſe ſo ſmilili ǀ Glihi vishi meni ſe je danas sgodilu kakor S. Chryſoſtomuſu daj. ed. ǀ Poshlushajte S: Chryſoſtoma tož. ed. ǀ satorai bom s'S. Chryſostomom reKal or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Canſtantinopel s' Chryſoſtomam or. ed. ǀ Inu sklenem s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ Satorai shiher bom Klagoval s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ jest ſe ne bodem smel podstopit rezhi s'S. Chryſoſtom or. ed. Jánez Zlatoústi, gr. Ἰωάννης Χρυσόστομος (pribl. 347–407), carigrajski patriarh, cerkveni učitelj
krugla -e ž vrč: s'poſtele skozhi, kruglo tož. ed. mu poda (II, 341) ǀ eno kruglo tož. ed. vuode poneſse (III, 15) ← nar. nem. Krugel iz Krug ‛vrč’
kumrn -a prid. suh, mršav: Neboyſe de bi kumern im. ed. m ratal skuſi poſt (V, 185) ǀ v'nebeſyh videm tiga kúmerniga tož. ed. m ži. Joannesa karſtnika (V, 92) ǀ je vidil ſvojga tovarsha taku madliga, inu kumerniga tož. ed. m ži. (II, 349) Prenarejeno iz izposojenke iz nem. kümmerlich, nar. kummerig ‛siromašen, beden, ubog, sestradan’ iz Kummer ‛skrb, breme, obremenitev’
Kunegundis -de ž osebno lastno ime Kunigunda: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … V'mej Ceſsarizamy Cunegundis im. ed. (I/2, 202) ǀ S. Elzearius. S. S. Ludovicus Franski krajl. S. Conegundis im. ed. Ceſſariza … lety vſy ſe ſo poſtili cel advent (II, 4) ǀ Ceſar Henricus … s'suojo Ceſarizo Cunigundo or. ed. do smerti divishtvu ohrani (I/1, 82) Sv. Kunigúnda Lúksemburška (pribl. 980–1033/39), nem. cesarica, po moževi smrti redovnica
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
kuševati -ujem nedov. poljubljati: pade na kolena, sazhne kushovati nedol. ketne, is katerimi je bil ſvesan ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou puſtila kushuati nedol., inu tipat ǀ leta pak nej nehala moje noge Kuſhovati nedol. ǀ poprej morio syd, inu urata kushuvati nedol. ǀ Iest vejm Nem. Nem. de bote sheleli tajsto pusledno uro s'praviga ſerza G. Boga zhastiti, njega S: Rane kushouati nedol. ǀ Boshyo Martro v'roke vſame, S. Rane kushuie 3. ed. ǀ Boshjo martro kushuje 3. ed. ǀ Se tebi odklajna, rokò Kusuje 3. ed. ǀ my kushujemo 1. mn. tajſte, roke ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio 3. mn., inu zartlaio ǀ vezhkrat s: britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite, taiste s. Rane kushuite vel. 2. mn. ǀ S. Ioſeph pak taushenkrat je Chriſtuſa peſtoval, kushoval del. ed. m, objemal ǀ eden tiga drugiga ſò kushuvali del. mn. m ǀ Kadar bi vy tajſtu S. mejſtu andohtliu kushouali del. mn. m Denominativ iz kuš ‛poljub’ ← srvnem. kuss
kušniti -nem dov. poljubiti: ter imate roko Boshjo kushniti nedol. ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti nedol. ǀ ſam Syn Boshy s' Nebeſs pride naſhiga S. Sebaſtiana kushnit namen. ǀ roko Boshjo pohleunu kushnem 1. ed. ǀ s'kojna doli stopi ga kushne 3. ed., mu odpusti ǀ kushnite vel. 2. mn., inu obijemite s' uſtmi ǀ je bil S. Sebaſtiana objel, inu kushnil del. ed. m ǀ na ſvoj narozhaj ga je vſela, kushnila del. ed. ž, posdravila → kušati
kužen -žna prid. imajoč kugo, obolel za kugo: lufft im. ed. m je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh kazh ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin im. ed. m neratal ǀ njegovi krajlevi dvor je bil kuſin im. ed. m poſtal ǀ ta kushni im. ed. m dol. je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi ǀ deshela je kushna im. ed. ž ǀ od te teshke kushne rod. ed. ž bolesni ſó vaſs reshili ǀ na levi ſtegni ima eno kushno tož. ed. ž bulo ǀ v' shpetau, kir ſó ty kushni im. mn. m leshali ǀ de bi kushnem daj. mn., inu gobavim v' shpitalah ſtregil ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne kushne tož. mn. m ludy ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne tož. mn. m spishal ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè tož. mn. ž dushe oſdravit ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna tož. mn. s trupla leshati ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil … v'mej kushnimi or. mn. prebivat, inu ſe neokushit → kuga
kvantati nedov. kvantati: v' Zerkvi ſe nespodobi ſmejati, inu quantati nedol. (IV, 261) ǀ sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat nedol. (V, 475) ǀ pred nym bi ſe ſmeiali, inu quantali del. mn. m (IV, 261) Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz nar. nem. Quant ‛šaljivec, burkač’.
lajhter m svečnik: de bi on kakor ena gorezha ſvejzha resfetil to temno pamet teh ludy, sa laihter tož. ed. je bil isvolil Chrish (III, 261) ǀ Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik, temuzh na Laihter tož. ed., de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) ǀ ga je bil poſtavil na laihter tož. ed. taiſte Cerkvi (III, 556) ← nem. Leuchter ‛svečnik’
lampa -e ž svetilka: lampa im. ed. vgasne, kadar volje ſe neperklada ǀ poshlushat hodio boshio beſſedo, katera je ena gorezha Svetla lampa im. ed. ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi bakli, ali lampi daj. ed. ǀ s' ſvojo ſapo je bil eno ugasneno lampo tož. ed. pershgal ǀ v'lampo tož. ed. gorezho nej mogal pogledat ǀ lampe im. mn., inu ſvezhe ſò ugaſnile ǀ ojle ſò bile shle kupit sa nyh lampe tož. mn. ǀ nej ſo oila v' lampah mest. mn. imele ← nem. Lampe ← stfrc. lampe < lat. lampās ← gr. λαμπάς ‛svetilka, bakla’
laterna -e ž svetilka: Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi laterna im. ed., kakor pravi S. Effrem ǀ On je bil ena laterna im. ed. gorezha, inu ſvetezha ǀ de bi my hodili sa ſvetlobo tvoje Laterne rod. ed. ǀ gdu je bil leto lepo laterno tož. ed. pershgal ǀ ena ſvejzha na verh Turna v' laterni mest. ed. saperta schihershi gorj ǀ Kadar bi Diogenes danashni dan v'to Boshjo vesho prishal is suojo laterno or. ed. ǀ ſò bily gorezhe, inu ſvetejzhe Laterne im. mn. ǀ s'laternami or. mn. vaſs bodo pod semlo ijskali ← nem. Laterne ← lat. lāterna, lanterna ← gr. λαμπτήρ ‛ponev za žerjavico, svetilnik, luč, bakla’
latinski1 -a prid. latinski: Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi ta Latinska im. ed. ž beſſeda Religio ǀ jest obene lashke, ali latinske rod. ed. ž, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ kar je latinskiga rod. ed. s nebom na ſlovensku preobernil ← lat. Latīnus ‛latinski’
leben -bna m 1. življenje: kaj pomeni ta vezhni leben im. ed. ǀ kej bosh neshal drivu tiga lebna rod. ed. ǀ Spumni de nikar li tvojga lebna rod. ed., ampak tudi tvoje dushe an grè ǀ en ſvet, inu nedolshen leben tož. ed. je pellal ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben tož. ed. perpravit ǀ sdaj sazhnite Bogu shlushit, vash lebn tož. ed. pobulshat ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil, inu en greshin, nesramen lebem tož. ed. pelal ǀ v' lebni mest. ed., inu v' ſmerti ǀ imà mezh v' noshenze dati, inu Isaaca per lebni mest. ed. puſtiti ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu mest. ed. ohrani ǀ katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem lebnam or. ed. ǀ vezhkrat naſs pohushajjo, kakor pak pobulshajo, shnjh lebnã or. ed., inu shiulejnam ǀ s' ſvojm neſramnem lebnem or. ed. 2. življenjepis: Berem v'lebni mest. ed. S. S. Puſzhaunikou ǀ Sim bral v'lebni mest. ed. teh S. S. Puszhaunikou od eniga Svetiga Miniha s' imenam Paulus Simplex ǀ Piſſe Surius v' lebni mest. ed. S. Severina ǀ kakor ſe bere v' lebni mest. ed. Svete Genovefe ← nem. Leben < srvnem. leben ‛življenje’; → peljati
ledig nepreg. prid. 1. samski, neporočen: ſakonski ſtan je veliku teshei kakor ledig im. ed. m ǀ Elias je bil ledig im. ed. m inu duhouni ǀ pride leto troshtat en mlad, ledih im. ed. m Gospud ǀ Ena ledig im. ed. ž perſona je noshezha ǀ Pouei ti meni ſi li ledih im. ed. ž? ne; imam mosha ǀ kadar vy mislite is ledig rod. ed. m v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ ledih im. ed. ž s'ledih or. ed. ž pershono nezhiſtoſt tribat nej greh ǀ ty sakonski, kakor ty ledig im. mn. m morio v' Nebeſſa priti ǀ drugu shelè v'ſakonski ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig im. mn. m bili ǀ Ti ledih im. mn. m sò molili boga adonida ǀ On je vuzhil … de tij ledijh im. mn. m de nijmaio nezhiſtoſti tribat ǀ te ledig im. mn. ž pershone nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti ǀ per tih ledig mest. mn. nemore prebivat ǀ po ledih mest. mn., inu ſakonshih perſonah ſproſtera 2. prost, svoboden, oproščen: Nehaite od grehou, taku bote ledig im. mn. m od ſtraifinge ǀ te ner vekshi nadluge je bil ledig im. ed. m ǀ je eniga Jetnika ledig tož. ed. m puſtil ǀ shelite ledih im. mn. m biti teh hudizhavih skushnau ǀ Shene pak ſo ledig im. mn. ž tiga greha ǀ ima ledih tož. mn. ž rokè de almoshno da, ledih tož. mn. ž nogè de po Boshijh pootah hodi ← nem. ledig < srvnem. ledic ‛samski, prost’
ležeč -a prid. ležeč: Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno: Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben: Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika
liberej -a m livreja: Kateri liberei im. ed. ſturi de nikar li ony, ampak tudi nyh martra je Boshja ǀ ſaurashniki letega libereia rod. ed. ǀ Pole ta liberei tož. ed. krajla Nebeſkiga … S katerem so oguantani ty Pasheti danaſsni ǀ ſvoje danarie shpendaio sa offertne guante, sa liberei tož. ed. ſvoih hlapzou ǀ v' Svetem Karſtu je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam or. ed. ← star. nem. Liberei, Liverei ← frc. livrée ‛livreja’; → libereja, → livreja
lilija -e ž lilija: Ti ſi taiſta bella lilia im. ed. h'kateri nihdar ta paklenska muha nej ſe ſmela perblishat ǀ jo nebom perglihal … ni Lily daj. ed., ni shterni, ni Luni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli lilij daj. ed. ǀ Na grob … Patriarka Joſepha … ſo bily ſturili poſtavit eno bello Lilio tož. ed., inu en shakil shita ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia im. ed., katera na enkrat petdeſſet lili rod. mn. rodj ǀ je bila puſtila smalat en pushilz is gartrosh, inu lily rod. mn. ← nem. Lilie ← lat. lilium ‛lilija’
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen: nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv: nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
ljubiti -im nedov. ljubiti: Janathas je bil dolshan lubit nedol. Davida ǀ my imamo lubiti nedol. ſledniga zhloveka ǀ Chriſtus tudi nam sapovej ſe lubiti nedol. ǀ imamo shtimati, inu lubitj nedol. tiga dobrutliviga Gospuda ǀ leto ſamo taku lubim 1. ed., kakor vſe te druge ǀ tebe taku lubem 1. ed., de she vezh hozhem terpeti ǀ Ti ſi tulikajn sa mojo volo terpel, inu vener tebe nelubem +1. ed. ǀ aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish 2. ed., tudi G: Bug tebe lubj 3. ed. ǀ vener ga nelubish +2. ed., ampak vsak dan reshalish ǀ Bug tulikain lubi 3. ed. tega zhloveka ǀ ta nepametna shivina lubi 3. ed. ſvoje mlade ǀ Se veliku shtima, inu lubi 3. ed. sdrauje ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden leta ſe nelubi +3. ed., inu neshtima ǀ ble lubimo 1. mn. semlo, kakor pak nebeſſa ǀ lubesniviga Gospuda … neshtimamo inu nelubimo +1. mn. ǀ vezh lubite 2. mn. semlo kakor Nebu ǀ Nezh nez nelubite +2. mn. Vaſhiga odrèſhenika ǀ vezh lubio 3. mn. taushenkrat njeh ſmerdliu meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio 3. mn., inu edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio ǀ inu vender ga nelubio +3. mn., ga nezheſtè, inu nemolio ǀ Lubi vel. 2. ed., lubi vel. 2. ed. tvojga G. Boga is celiga tuoiga ſerza ǀ Bug pravi lubi vel. 2. ed. mene zhe vſe ſtuariene rezhi ǀ hudizh pravi nelubi +vel. 2. ed. Boga, ampak ble lubi vel. 2. ed. slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ lubimo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. Chriſtuſa JESUſA ǀ Iszhite, inu lubite vel. 2. mn. Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Nelubite +vel. 2. mn. ta ſvejt, inu tu kar je na ſvejtu ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia je tulikain lubil del. ed. m ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila del. ed. ž kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila +del. ed. ž ǀ ſta ſe lubila del. dv. m kakor de bi bla brata ǀ ſo Christuſa shtimali, inu lubili del. mn. m ljubiti se ljubiti se, biti pripravljen (storiti): gvishuu bi ſe ym ne lubilu del. ed. s taistu greshnu djajne dopernesti
lom -a prid. hrom: uni lomi im. ed. m dol., inu krulovi petler, kateri pred Tempelnam Ieruſalemskem je leshal (II, 120 s.) ← nem. lahm < srvnem. lam ‛hrom’
lon -a m nagrada, plačilo: zhe hudu je delu lon im. ed. nebode dobar ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona rod. ed., inu nikar shtraifinge uredni ǀ moje dellu je nenuznu, inu pres lona rod. ed. Nebeſhkiga ǀ ga poklizhe k' lonu daj. ed. Nebeskimu ǀ h' temu vezhnimu lonu daj. ed. danaſs bom govuril ǀ Bug bode tebi dal en obilni lon tož. ed. kakor Abrahamu ǀ S. Vitus je troshtal Modeſta, inu Creſcentio s' lonam or. ed. Nebeſkem ← nem. Lohn < srvnem. lōn ‛nagrada, plačilo’
lonati nedov. nagrajevati: bo nar poprej ſazhel hualit, inu lonat nedol. (II, 27) ← nem. lohnen < srvnem. lōnen ‛nagraditi, nagrajevati’
lorber -ja m lovor: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber im. ed., roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ ſò vſadili en selen lorber tož. ed. (IV, 49) ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus ta I s' Odleriam sedezhem na enem visokem lorberiu mest. ed. (III, 204 s.) ← nem. Lorbeer < stvnem. lōrber(i) ← lat. laurus ‛lovor’ + stvnem. beri ‛jagoda’
los m žreb: Los im. ed. je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ ſe meni sdy de bi los im. ed. na mojga Ozheta Svetiga Franciſca padil ǀ lety ſo mogli loſſat, na katere je loſſ im. ed. padil, taiſte ſo na desno ſtran poſtavili, inu leben shenkali ǀ ty lubi Svetniki bi los tož. ed. vergli, inu taiſtiga bi isvolili, na kateriga bi los im. ed. padil ← nem. Los < srvnem. lōʒ ‛žreb’
loter -tra m nečistnik: vni Mosh je en loter im. ed., en greshnik boga narodni ǀ bosh uidil ti loter im. ed. tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter im. ed., kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan biti ǀ ti ſe nelozhish tedaj od tvoje loterze, od tvojga lotra rod. ed. ǀ Is vſt teh dvejh lotrou rod. dv. vejm nezh brumniga ǀ lotry im. mn., inu loterze, preshishniki, inu preshishnize, vſy ty nezhiſti … bodo fardamani ǀ ſe troshtam de tudi mene bo reshil od lotrou rod. mn. ǀ shentvavize, lotre tož. mn., inu loterze ozhitnu je shtrajffal ǀ on bo mene pred nezhiſtimy lotry or. mn. obvarval ← bav. nem. Lotter ‛nečistnik, postopač, lenuh’ < srvnem. lot(t)er
lotrija -e ž nečistovanje, prostitucija: nemaraio sa bolesan v'katero ijh pijanstvu, inu loteria im. ed. perpravi ǀ Nezhistost, lotrija im. ed., Neſramnost, inu preshushtvu, je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ poboy, preſeshtvu, inu loterja im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie rod. ed. cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ sa volo mojga doperneseniga presheſtua, inu loterje rod. ed. ǀ Od kot tulikajn lotrie rod. ed., preseshtua, inu nesramniga djaina ǀ ſvoje lotarje rod. ed. nikuli ſe nej spovedat hotela, temuzh vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali ǀ katera tulikain hudiga Sadu je pernesla, namrezh, tatvino, lotrio tož. ed., presheshtvu, ſaurashtvu ǀ sdaj ozhitno lotrjo tož. ed., inu presheshtvu ſe triba ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo tož. ed., pyanſtvu, lebinge, inu kar je tem enakushnu ǀ nezhiſtoſt, loterio tož. ed., inu presheshtvu tribaio ǀ on je pyanzhoval, jagral loterjo tož. ed. tribal ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo tož. ed. s'Moabiterskimy shenamij ſo tribali ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij mest. ed., inu v' rpreshvſtvi shivela ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery mest. ed., v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio or. ed., je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie im. mn., presheshtva, pyanſtva, ohernia, golufia, shentovajne ǀ gredò pyanzhovat, ſe boyovati, shelmarie, inu loterie tož. mn. tribat ǀ de ſi lih shelmarje, inu loterije tož. mn. tribajo → loter; zapisi z medglasnim -ter- so pod vplivom nem. Lotterei.
luft -a m zrak: vuoda, ſemla, lufft im. ed., inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ poln luft im. ed. strashnih orlu ſe vidi ǀ is luffta rod. ed. Mana, inu jerebize ſo na semlo padele ǀ Zhes element tiga luffta rod. ed. je dal oblaſt S. Elieſu ǀ taiſti, kateri shpisha cilu tize tiga lufta rod. ed., je shpishan bil od S. Josepha ǀ s'lufta rod. ed. se doli ſpustj ǀ ony nei ſo shegnouali, oblake pregainali, inu hudizhe s'luffta rod. ed. isgainali ǀ kadar bi sapovedal lufftu daj. ed., de ima naſs okushit ǀ de bi ta lufft tož. ed. szhiſtil ǀ Te Tize katere celldan luft tož. ed. s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ ſvoje mladizhe imaio v'luft tož. ed. viſſoku prutu ſonzu neſti ǀ Tize katere po luffti mest. ed. lejtajo ǀ Tiza danas po luffti mest. ed. lejta, zhes eno uro Jagar jo vſtreli ǀ Tize prebiuaio v' lufti mest. ed., ribe v' vodi ǀ je bil vudaril pò lufftu mest. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu mest. ed. ſe Kasheio ← nem. Luft < srvnem luft ‛zrak’
lušt -a m poželenje, veselje, naslada, užitek: bi vam guishnu lusht im. ed. preshal pleſſat ǀ Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht im. ed. neprishal en grosdik utergat ǀ sa volo lushta rod. ed. tiga meſsa je bil greshil ǀ shelje tiga meſſeniga lushta rod. ed. ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu lushtu daj. ed. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht tož. ed. to vezhno martro ſi isuoliti ǀ v'grehi, inu v'lushti mest. ed. shivy ǀ vsy vashi lushti im. mn. hitru bodo minili ǀ naſhe norzhie, inu lushti im. mn. nam ſo preshle ǀ luſhti im. mn. tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih lushtou rod. mn. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau rod. mn. tiga meſsa ſe lozhiti ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu rod. mn. sapelati ǀ Prozh od lustu rod. mn., inu Kratkeh zhaſsu ǀ od nature zhlovek je nagnen lushtam daj. mn. tiga meſsa ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom daj. mn. tiga ſveta ǀ sa lushte tož. mn. tega meſsa ijm nemanka blaga, sakaj uni bo ſvojo loterzo guantau ǀ vy pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tož. mn. … pervolite ǀ taiſtè lushti tož. mn., katere jeſt tebi dam ǀ Sodomitery ſo menili de nyh isvelizhaine ſtoy v' lushtah mest. mn. tiga meſſa ǀ hozheo dobre vole biti, inu v'lushtah mest. mn. tiga meſsa dopernesti ǀ per luſtah mest. mn. tiga ſapelaviga meſsà ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti or. mn. reslùshtat ← nem. Lust < srvnem. lust ‛poželenje, naslada, ugodje’, prvotno ‛nagnjenje’
Luter nepreg. m osebno lastno ime Luter: kaj s' eno vero yh je vuzhil Luter im. ed. Martin, kateri eno Nuno is Kloshtra je bil upelal inu shnio shivil ǀ luter im. ed. Marten ſe je bil ſalubil veno Nuno ǀ Ie reiſs de luther im. ed. Marten, Calvin, Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili tej Catolish, inu Boshij resnizi ǀ vuk tiga pananiga Luter rod. ed. Martina ǀ ta panani vuk Lutermartina rod. ed.+, inu Calvina dershè ǀ ta neſrezhni pak je bil sazhel preklinat Luter tož. ed. Martina Martín Lúter (1483–1546), nem. verski reformator, začetnik protestantizma
luteranar -ja m luteranec: Caluinitti, Luteranerij im. mn., Turki, iudy, inu Ajdje pres vſe teshave ieſus pravio (II, 126) ← nem. Lutheraner ‛luteranec’; → Luter
luteriš nepreg. prid. luteranski: Je ena Lutersh im. ed. ž Mati dojla ǀ vſy Lutersh im. mn. m, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj, de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh daj. mn., Calvinish, de nyh vera je folsh ǀ Vuprashajmosdaj te Lutersh tož. mn. m, inu Calvinish ← nem. lutherisch ‛luteranski’; → Luter
madežan -a prid. 1. umazan: aku vy eno lepo suknio nepoſtavite veno madeshano tož. ed. ž skrinio 2. moralno omadeževan, oskrunjen: variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili s' madeshano or. ed. ž dusho k' ſvetimu obhailu (V, 223) Varjetno nastalo po absorpciji iz → umadežan.
Magonca ž zemljepisno lastno ime Mainz: katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza im. ed. (III, 75) Star. it. ime nem. mesta Mainz je Magonza ← lat. Magontia poleg Moguntiacum.
mahniti -nem dov. mahniti: kadar s'koſò mahne 3. ed. ſagleda en ſilnu lep shlahtni kamen (II, 322) ǀ edn s' nago sablo bi mahnil del. ed. m, de bi shpago preſekal (V, 148) ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil del. ed. m je bil enimu enu vhu odsekal (V, 243)
Majlandarica ž osebno lastno ime Milančanka: Ta peta je bila ena Mailenderza im. ed., taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo (III, 66) Nem. ime it. mesta Milano je Mailand; → Mediolanum, → Milan.
malar -ja m slikar: Letu nam poterdi penſelz, kateriga Malar im. ed. v' roki dershj ǀ ta Maler im. ed. ſe reſerdi ǀ Rihtar ſodbo ſturj de Gospud imà Malariu daj. ed. peld plazhat ǀ poklizhe Malaria tož. ed., ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja tož. dv., dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja ǀ Malary im. mn. ſo ſmalali … S. Catharino Divizo ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Malarij im. mn. S. Lazeruſa ǀ Apelles Firsht teh Malariu rod. mn. je bil en Fironk smalal ← nem. Maler < srvnem. mālære ‛slikar’
malati -am nedov. slikati: je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat, kateri nihdar nej v'vodi bil, ali malat nedol. kateri ſe nej poprej vuzhil ǀ S. Sebaſtianus ſe mala 3. ed. s' ſtrelamy ǀ ò vy Malary, de ſmert bres ozhy malate 2. mn. ǀ per S. Marcu vſelej Leva malaio 3. mn. ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal del. ed. m en lep peld v'zerkui ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga Hymenea. Kateriga sò malali del. mn. m v' podobi eniga mladenizha ← nem. malen < srvnem. mālen ‛slikati’
maloveren -rna prid. maloveren: kar pishe ta moloverni im. ed. m dol. Dalechampius ǀ molzhite vy preproſti, inu maloverni im. mn. m, Kateri zviblate nad dobruto Boshjo ǀ Ah malovèrni im. mn. m! pogledajte na roKe Boshje ǀ Kaj menish sapelat Nem. Nem. kakor ſi bil sapelal vne maloverne tož. mn. m, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali v' tej Settimski desheli
Maltezar -ja m prebivalsko lastno ime Maltežan: ſim bral od eniga pametniga Gospuda Malteſaria rod. ed. (V, 526) ǀ Kadar ſo letu Malteiſery im. mn. vidili (III, 129) ǀ kadar ſo letu Malteſary im. mn. vidili (III, 129) ← nem. Malteser ‛Maltežan’, it. Maltese < lat. Maltensis ‛malteški, Maltežan’; → Malta
Manases -sa m osebno lastno ime Manase: Manaſses im. ed. je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ Manaſſes im. ed. je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil ǀ ſe bere od Krajla Manaſſa rod. ed. ǀ neuſmilenoſt Manaſsa rod. ed., offert Nabukadonoſoria ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob Effraimu, inu Manaſſu daj. ed. dal ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost Boshjo, katero G: Bug je bil iskasal Krajlu Manaſsu daj. ed. 1. Manáse, Elizejev sin, izraelski kralj (SP 2 Kr 20,21) 2. Manáse, lat. V Manasses, gr. Μανασσῆς (SP 1 Mz 41,52), Jožefov prvorojenec; → Manasa
marčati dov. premagati v igri: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju Ottonu III. ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit: enkrat poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral, inu gdu bo poprei trykrat tiga druſiga marzhal del. ed. m, de karkuli bo rekal ta drugi ima ſturiti, ali kar bo proſsil de mu imà dati. Herenfridus ſvoje ozhy v'Nebu vſdigne SVETI TROYZI ſe perporozhj, inu proſſi, de bi on udubil, je bil tudi vshlishan, sakaj trykrat ſandrugim je bil Ceſſaria marzhal del. ed. m (V, 90 s.) ← nem. martschen, matschen ‛premagati v igri’ iz Martsch ‛popolna zmaga (pri igrah s kartami)’ ← it. marcio ‛gnil, gniloba’ v zvezi far marcio ‛biti popolnoma premagan (pri igri s kartami)’
masa -e ž mera: koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tož. ed. tvoij navadi ſturiti (I/1, 137) ǀ sa Boshjo veliku grenkosti na ſemli ſi prenesl maſso tož. ed. tvojm hudem sheljam ſturil (V, 5) ← nem. Maß < srvnem. māʒ ‛mera’
maseljc m maseljc, tj. prostorninska mera pribl. 3,5 dl: volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz tož. ed. vina preda (III, 76) ← bav. nem. Māßlein, manj. od Maß ‛mera’
Mehildis ž osebno lastno ime Matilda: dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro Mechildis tož. ed. (V, 91) Matílda (umrla 1025), sestra nem. cesarja Otona III.; → Mehtildis
meniti -im nedov. meniti: jest menim 1. ed. de veliku vekshi huale je bil vreden David ǀ Menem 1. ed. de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva ǀ Meinim 1. ed. de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ Raunu taku jeſt meinem 1. ed. de vſakateri Ozha ſturi ǀ jeſt mejnem 1. ed., de bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa ǀ Satorai jeſt meneme 1. ed. de Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor ǀ Sakaj menish 2. ed. de Bug tebe neuſhlishi kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ mejnish 2. ed., de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ kaj mènish 2. ed. ti, kateri na drugu sdaj nemiſlish, temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ kaj menishde 2. ed.+ ti ſama ſi en Angel ǀ meini 3. ed., de je hotel njega utopit ǀ De ſi lih mejni 3. ed. de sna plavat, bo utonil ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni 3. ed. de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij, de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ kadar menimo 1. mn. shiveiti, shiveine od nas beishj, inu h' konzu ſe perblishuje ǀ kaj menite 2. mn. de ta kuga pomeni ǀ Sakaj meinite 2. mn., de Adam je bil is Paradisha pahnen ǀ Sakaj mejnite 2. mn. Nem. Nem., de uni bogati mosh je bil fardaman ǀ sakaj menio 3. mn. de raunu tulikain glidu imaio, kulikain dny ſo v'lejti ǀ menjo 3. mn. de bi leta neproſsila suojga krajla, de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ sa guishnu meinio 3. mn. de bodo s' nebeskem lonam od Boga polonani ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil del. ed. m vudobit ǀ sim menu del. ed. m de s'Kusi letu Bug ſe nebode reshalil ǀ ona je sa gvishnu menila del. ed. ž de ſo travo s' shkariami poſtrigli ǀ Ajdje ſo menili del. mn. m, de ona je Amma vſyh ludy ǀ ſo mejnili del. mn. m, de je en vbogi ſaromak ǀ Drugi ſò minili del. mn. m, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ tize ſo menile del. mn. ž, de je pravu naterlih grosdje
Menrad -a m osebno lastno ime Menrad: Glihi vishi G. Bug veliku lejt S. Menrada tož. ed. je shpishal s'Kusi shlushbo teh orlu (I/2, 170 s.) Sv. Ménrad, nem. Meinrad < stvnem. Meginrad (umrl 861), benediktinec in samotar
Milesius -a m iz Mileta: Polè Nem. Nem. Taletes Mileſius im. ed. edn v'mej ſedmeri Vzheniki tiga ſvejta ſe puſti shlishat (V, 59) ǀ Sa tiga volo menem de Taletes Milleſius im. ed. je djal, de G. Bug je poln ozhy (V, 531) ǀ Ariabarzanus Krajl je bil povabil v' goſtje Aſſidamena Mileſiusa tož. ed. (IV, 292) 1. → Taletes 1. 2. → Asidamen
milijon -a in nepreg. štev. milijon: nekateru million im. ed. ludy je bilu pomerlu ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million tož. ed. peshizou ǀ vezh kakor en million tož. ed. erdezhih slatou shazan ǀ taiſta ſama vezheria je en million tož. ed., duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million tož. ed. Koshtala ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili dua milliona tož. dv. slata ſo bily sa njega dali ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu rod. mn. ſlata je bil sadubil ǀ oſſem millionou rod. mn. slata je bil shpendal ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou rod. mn. slata ſo koshtali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million rod. mn. ardezhih slatou ǀ veſſelje nebeſke taiſte isvelizhane dushe bodo vshivale nikar ſtu lejt, ali ſtutaushent, ali deſſet milion rod. mn. lejt ampak do vekoma bres vſiga konza ← nem. Million ← star. it. miglione, danes milione ‛milijon’
milost -i ž usmiljenje, milost: G. Bug zhegar miloſt im. ed. je nesgruntana ǀ Milost im. ed. Boshja je velika ǀ Ne bo prishal kakor ta parvikrat poln gnade, inu miloſti rod. ed. ǀ vaſs bodo pod semlo ijskali, inu pres vſe milosti rod. ed. martrali ǀ ſpomin mjloſtij rod. ed. inu gnade Boshje ǀ ty zagovitni ſo vpajne k' miloſti daj. ed. Boshy vdobili ǀ na nagih Kolenah Klezè, gnado, inu miloſt tož. ed. Boshyo proſsio ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost tož. ed. Boshjo ǀ enu pravu vpajne v'miloſt tož. ed. Boshjo ǀ vſe nyh vupajne imaio v'Milos tož. ed. Boshjo djati ǀ k' ſadnimu na miloſti mest. ed. Boshj zaga ǀ vſmili ſe zhesme po tvoij veliki milosti mest. ed. ǀ sa volo ſvojh velikih grehou je bil nad miloſtio or. ed. boshjo Zagal ǀ ſe je bil pregreshil nad milostio or. ed. Boshjo ǀ kulikajn je dush, tulikajn je miloſty rod. mn. Boshyh
ministrant m ministrant: Miniſtrant im. ed. ſe je bil prestrashil (III, 85) ← nem. Ministrant ← lat. ministrāns ‛pomočnik, strežnik’
miniti -nem dov. miniti: pride ſmert kar uſe isgine, vſe mini 3. ed., kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ nima ſtanovitnoſti, ampak kakor, de bi s'ozhmy trenu mini 3. ed. ǀ Pſalmiſt je djal, de minj 3. ed. kakor glaſſ tiga ſgona ǀ ſtanovitnoſti nimaio, ampak mineo 3. mn. kakor de bi s' ozhmy trenu ǀ vsy vashi lushti hitru bodo minili del. mn. m
mirakelj -na m čudež: ta parvi zhudesh, ali mirakel im. ed. je bil ta Kateriga pred Faraonam je bil sturil ǀ skuſi mirakel tož. ed. je bil taiſtom dal ieiſti ǀ nad katerem lepem mirakelnam or. ed. tudi David ſe je zhudil ǀ hozhem poterdit s' mirakalnam or. ed. ǀ Preſſ vſiga shtivejna gvishnu ſo zhuda, inu mirakalni im. mn. ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni im. mn. moje Nebeſke mozhy ǀ is' zhudou, inu is mirakelnou rod. mn. ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom daj. mn. ǀ je shelil Chriſtushau Ioger ratat, de bi zhudeſsa, inu mirakelne tož. mn. doparnashal ǀ Chriſtus je zhuda, inu mirakalne tož. mn. doparnashal ǀ Chriſtus velike zhuda, inu miraklne tož. mn. della ← nem. Mirakel ← lat. mīrāculum ‛čudež, čudo’
molčati -im nedov. molčati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
morost -a m močvirje: bliſi meſta je bil en velik moroſt im. ed. ǀ ſi puſti eno utto na ſrejdi moroſta rod. ed. ſturiti ǀ gre v' ta moroſt tož. ed. ← nem. Morast ← srniz. maras ← stfrc. marois ‛močvirje’
Moskovitar -ja m prebivalsko lastno ime Rus: ſe hualio Moſcovitary im. mn. s' nyh kojnikam (III, 259) ǀ kakor Moskouitery im. mn., kateri imaio leto ſapuvid (II, 313) ← star. nem. Moskowiter ‛Moskovčan, Rus’ ← it. moscovita po reki in mestu Moskva
mošt -a m mošt: Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht tož. ed. puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely (IV, 91) ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku, kateri pod presho is sledne jagode potj ta shlahtni mosht tož. ed. (IV, 473) ǀ vtargajte ta grosdik, inu s' moshtam or. ed. te Svete Reshne krivy reveſſelite vashe Zagovitna ſerza (IV, 481) ← nem. Most ← it. mosto < lat. mustum ‛mlado vino, mošt’
moštranca -e ž monštranca: sa letu Jagne Boshie saſtopio Chriſtuſa Jesuſa v' tem S. Sacramenti, kateri ſedj v' tei shegnani Moshtranzi mest. ed. ǀ v'tej slati Mohtranzi mest. ed. ǀ v' slatih kelihih, inu v' Moshtranzah mest. mn. ga hranio Nastalo po disimilatornem odpadu drugega od treh nazalov iz monštranca ← nem. Monstranz ← srlat. monstrantia ‛monštranca’.
muštrati -am nedov. pregledovati: Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio 3. mn., inu skushaio, poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio (V, 516) ← nem. mustern ‛motriti, pozorno pregledovati’
mutast -a prid. mutast, nem: Edn mutaſt im. ed. m rata, kakor Zacharias ǀ vash jesik poprej kokor ſe bo poshushil, inu mutast im. ed. m ratal ǀ S. Paulus s' eno beſſedo je bil mutaſtiga tož. ed. m ži. ſturil eniga Philoſopha ǀ ne sturij njega gluhiga, inu mutastiga tož. ed. m ži. ǀ zhe vſamem eno mutaſto tož. ed. ž, nebò ſnala mene potroshtat ǀ mutaſti im. mn. m rataio pred ſpovednikam ǀ vſe farbe zherne rataio, te tize mutaſte im. mn. ž rataio, ludy ſtrah obyde ǀ veliku mutaſtih rod. mn., merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ n'hozhemo teh mutastih rod. mn. hudizhous hularij bitij ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh rod. mn., s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem daj. mn. je beſsedo povernil ǀ Beſsedo je povernil tem mutastom daj. mn. ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte tož. mn. m jeſike ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste tož. mn. m Tvorjeno iz muta ‛nem človek’ ← it. muto < lat. mūtus ‛nem’; → greh.
mutec -tca m nem človek, mutec: kadar je bil hudizha vun isgnal, je ta mutiz im. ed. govuril ǀ Chriſtus nej bil nanaglim is tiga danashniga mutiza rod. ed. hudiza pregnal ǀ kokor na danashnimu mutizu daj. ed. ſe vidi ǀ kadar je bil osdravil vniga glushza, inu mutiza tož. ed. vſi ſo Christuſa zhastili → mutast
muzicirati -am nedov. muzicirati: vſo Muſiko Nebesko bodo vkupaj muſizerat nedol. shlishali ǀ mu imaio musizerat nedol., sakaj je rad godize poshlushal ǀ Sapovej Musikontom, inu Trobentenriom muſicerat nedol. ǀ Orglaio, godeo, poiò, leipu muſizeraio 3. mn. ← nem. musizieren ‛muzicirati’; → muzika
muzikant -a m muzikant: te lepe shtime teh semilskih Muſikantu rod. mn. ſo kakor en shraj teh shab, tem nebeskem perglihane (V, 187) ǀ nej shpendal danarie na Comediante, Kauklarie, Trobentarie, Muſikante tož. mn., inu na druge poſvejtne rezhy (V, 84) ← nem. Musikant ← lat. mūsicāns; → muzikont
nagelj -na m nagelj: Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni im. mn. rasli (I/1, 15) ← bav. nem. Nägelein ‛nagelj, nageljnova žbica’ ← srvnem. nagellīn, negellīn ‛nageljnova žbica’
nagniti -nem dov. nagniti: sakaj tedaj Chriſtus poprei glavo nagne 3. ed. ǀ jeſt ſim vſelej per merlizhoh samerkal, poprej dusho puſtè, inu she li potle, glavo nagneio 3. mn. ǀ poprej kakor je bil dusho puſtil, je bil ſvojo glavo nagnil del. ed. m ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio, de bi nyh pamet reſuetila, inu nyh volo k' dobrimu nagnila del. ed. ž
Najhajzel -na m zemljepisno lastno ime Nové Zámky: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu mest. ed. (IV, 171) Mišljena je trdnjava na južnem Slovaškem, ki se danes imenuje Nové Zámky, njeno nem. ime pa je Neuhäusel.
najti najdem dov. najti: v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati: rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
napihniti -nem dov. narediti, da je ošaben: Glihi vishi ſe bo tebi sgudilu, Kadar tvoja shlahtnust, tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost bo tebe napihnila del. ed. ž (I/2, 93) napihniti se postati ošaben: vſako uro v'shpegu ſe gleda, ter noriza meni, de v'cellem meſti nej nij gliha, inu kakor eno beſſedo ij rezhem ſe napihne 3. ed. ble kakor pau, ter trij dny nemorem beſſede is nje ſpravit (V, 61)
napisati -pišem dov. napisati: ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C, piſsal, kakor on mu je neprej napiſsal del. ed. m naprej napisati 1. napisati zgled: Mojſter, kateri vuzhij ſvoie shularje piſsat, ta ym naprej napiſhe 3. ed., inu sapovej de imaio na njegove pushtobe gledat 2. predpisati: Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal del. ed. m, koku imamo shivèti Zveza naprej napisati je kalk po nem. vorschreiben.
naprodaj prisl. naprodaj: Leta Menih sazhne uprashat, aku ſe najdeio tudi koiny naprudai ǀ dobru blagu ſim naprudei perneſel ǀ ſim danas Nem. Nem. naprudaj perneſſil na nyh ſemein ǀ nej nikuli ena taku shleht rejzh na plazu na prudai ǀ je bil en mezhar, mezhe je na prudai delal
narcisa -e ž narcisa: oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe zherne Kakor ena golobiza, roke Kakor te belle Narciſse im. mn. (I/2, 19) ← nem. Narzisse ← lat. narcissus ← gr. νάρκισσος ‛narcisa’
natirlih1 nepreg. prid. naraven: Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih im. ed. m ǀ Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal, de Xeuxes je menil de nej smalan temuzh natirlih im. ed. m ǀ leta tozha nej naterlih im. ed. ž, ampak skuſi Zupernio ǀ leta bolesan nej bila naterlih im. ed. ž, temuzh shtrajfinga Boshija ǀ leta je bila ena natirlih im. ed. ž shaloſt ǀ tize ſo menile, de je pravu naterlih im. ed. s grosdje ǀ ima naterlih tož. ed. ž vurozhino ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah biti v' naterlih mest. ed. ž vishi ǀ nej mogozhe v' natirlih mest. ed. ž vishi ǀ Vſe letakushne shaloſty, inu grevinge ſo natirlih im. mn. ž ← nem. natürlich ‛naraven, naravno’
Nem. krajšava, ki nadomešča ime (ali poimenovanje) v ednini: Sakaj tedaj Nem. im. ed. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti ǀ Leteh jetnikou ena hozheo ratat danas Nem. im. ed. ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu Mestu Nem. im. ed. ǀ jeſt bi hotel uprashat Gospuda Mosha Ranze Nem. rod. ed. ǀ kadar edn bi vprashal Ranziga Nem. tož. ed., sakaj on nej taku offertnu gvantan hodil ǀ v' tem Meſti Nem. mest. ed., v' tej desheli Nem. mest. ed. ǀ ſe s'tabo Nem. or. ed. novu shegnani Maſhnik resveſſelim Krajšava stoji na mestu, na keterem naj pridigar izgovori ime (redkeje poimenovanja) osebe ali kraja, o katerem govori ali katerega nagovarja. Nastala je iz mnogo pogostejše → Nem. N., ki je analogno po razmerju → s. s. – s. razumljena kot množinska.
Nem. Nem. krajšava, ki nadomešča ime (ali poimenovanje) v množini: Meni ſe sdi de eny Nem. Nem. im. mn. s'mojh beſsed ſe shpot delajo ǀ ſamerkajte Nem. Nem. im. mn. kaj pravi S. Grogor ǀ kaj menio Nem.N. im. mn. de ſo leti potreſsi ǀ Kaj menite N: N: im. mn. de ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. daj. mn. bom iskasal ǀ Sa tiga volo bom danas NN. daj. mn. iskasal, de ſi lih resniza je vſe zhaſti, inu lubesni uredna, vener ludje jo ſaurashio ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. tož. mn. pohleunu proſsim s'Paulam ǀ gdu mej Nem. Nem. or. mn. more riſnizhnu ſe hualit de je pres greha Krajšava stoji na mestu, na keterem naj pridigar izgovori imena ali poimenovanja oseb, o katerih govori ali katere nagovarja. Krajšava, ki je prvotno edninska in stoji za lat. nomen nesciō ‛imena ne vem’ oz. non nominātus ‛neimenovani’, se uporablja le kot množinska. Kot edninska se analogno po razmerju → s. s. – → s. uporablja krajšava → Nem.
neprešeren -rna prid. objesten, predrzen, nespoštljiv: en nepresheren im. ed. m Fant, mu je bil v' oblizhe plunil ǀ kadarkuli je samerkal, de edn je bil nepresherin im. ed. m ǀ je ſnal v' moiſtrit, inu premagat tiga nepresherniga tož. ed. m ži. Bucephala teh kezerjou ǀ taiſti ſo bili nepresherni im. mn. m, nepokorni ſamovolni ǀ Ah nebote Nem. Nem. taku hudobni, nebote taku nehualeshni, inu napresherni im. mn. m vaſs proſsim sa pet kryvavih S. Ran ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tož. mn. ž tize ſaſtopi te hude miſlei, katere tem boga boiiezhem dusham negaieio
nesti nesem nedov. nesti: velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti: En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
nevarnost -i ž nevarnost: obena nevarnost im. ed. nej prevelika ǀ v'temi te nevarnoſti rod. ed. ſe najdemo ǀ preſs vſe neuarnosti rod. ed. bil mogli dopernesti ǀ nej obene nevarnaſti rod. ed. ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti daj. ed. na mory ǀ kadar pak je bil nevarnost tož. ed. ſvojga isvelizhejna samerkal ǀ videozh to veliko neuarnost tož. ed. ſvojga shivota ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ dusho, inu tellu v'nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ en dan v'veliki nevarnosti mest. ed. na morju ſe so neshli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti mest. ed. ſe naijdete ǀ v'neuarnosti mest. ed. ſtu oblub ſte ſturili Meni ǀ do puſledne ure odnasha s'veliko nevarnostio or. ed. ſvoje boge dushe ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio or. ed. ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil ǀ is Aſie s' veliko navarnoſtio or. ed. ſe je bil prepelal zhes morje ǀ ſtu, inu ſtu nevarnoſti rod. mn. preſtoy ǀ vſyh nevarnoſty rod. mn. yh je odreshel ǀ bomo od vſyh navarnoſtih rod. mn. reisheni ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam daj. mn. ǀ ſtu, inu ſtu neuarnoſtom daj. mn. je podverſhena ǀ v'vſe nevarnosti tož. mn. ſe poda ǀ v'te narvekſhi neuarnosti tož. mn. ſe ſo podali ǀ nemara sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti tož. mn. ſvojga lebna ǀ v'te narvekshi neuarnostj tož. mn. ſe podaio ǀ zhloveka v'velike navarnosti tož. mn. perpravi ǀ leta S. S. Sacrament nas ovarua pred vſimy nevarnoſti or. mn. dushe, inu teleſſa nevarnost lebna življenjska nevarnost: nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna rod. ed. Zveza nevarnost lebna je kalk po nem. Lebensgefahr ‛življenjska nevarnost’.
nimer prisl. (?) Inu Bug nimer obari, kadar bi vy mogli eden, timu drugimu, s'djajnom tulikajn hudiga ſturiti (II, 347) Morda je beseda izposojenka iz nem. nimmer ‛nikoli, nič več’.
noga -e ž noga: Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš: je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.
nor -a prid. neumen, nespameten: ſvejt bo djal, de ſi nor im. ed. m ratal ǀ Ta nepametni, inu nori im. ed. m dol. zhlovik prelomi tu sapuvid Boshio ǀ ſe je dershala, kakor de bi preproſta, inu nora im. ed. ž bila ǀ de bi nebili, kakor une nore im. mn. ž Divize ǀ je mene, perſilila mojga noriga tož. ed. m ži. Mosha vſeti ǀ po vashih sheljah, inu nori mest. ed. ž glavi ǀ nebodite taku nori im. mn. m, inu nagli, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik ǀ nebodimo taku preprosti, inu norij im. mn. m kakor je bil uni kateri ſe je bil salubil v'kamenitni pild ǀ Ah nory im. mn. m, inu nepametni ludie ǀ ſebò taiſtimu godilu, kakor unem norem daj. mn. Divizam ← nem. Narr ‛norec, norčav človek’
novic m novic, tj. redovniški novinec: En Noviz im. ed. Ordna S. Dominica je imel eno teshavo na ſvoj vejſti (V, 206) ǀ V' Lebni Svetih Puszhaunikou ſe bere od Theodoſiusa Appata, de kadar on je she Noviz im. ed. bil, ſe je bil njemu en hudizh groſouitu ſtrashan prikasal (V, 383) ← nem. Novize ← srlat. novicius < lat. novīcius ‛novinec’
nudelj -na m rezanec: ſakaj imate v' zhaſſih debele nudelne tož. mn., tu je hude, inu grobe beſſede posherat (IV, 347) ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo kokush, v' nudelnih mest. mn. kuhano (IV, 345) ǀ v' nudelnih mest. mn. kuhano (IV, 347) ← nem. Nudel ‛testenina, rezanec’
oberster -ja m vojskovodja, visok poveljnik: en Oberſter im. ed. Franciſcus s' imenam, gre zhes Tartarie (IV, 314) ǀ enkrat po kryvem ſo bily try Oberſtary im. mn., namrezh Nepotianus, Urſus, inu Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni (III, 601) ← nem. der Oberste ‛visok vojaški poveljnik’
oblast -i ž 1. oblast: njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica: Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje: pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast: sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
oblat -a m oblat, hostija: ta shegnani ublat im. ed. ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ ta Sveti Vblat im. ed. is vſt skozhi ǀ pod podobo Svetiga Vblata rod. ed. ǀ Reslomite ta S. Vblat tož. ed. na deſset koſzu ǀ takushen v' ta shegnani vblat tož. ed. pride ǀ more najprej zhes ublat tož. ed., inu vinu ſnamine S. Chrisha ſturiti ǀ v' tem Svetem ublati mest. ed. ǀ v' tem Svetem Vblati mest. ed. vſe skuſi prebiva ǀ v'tem s. vbloti mest. ed. ſe najde resnizhnu ſyn Boshy ǀ vidi ta bolna v'S. Vblatu mest. ed. Christuſa Iesuſa ǀ ſe najdem pod tem shegnanim ublatu mest./or. ed. na Altariu ǀ mu dadò kluzh od Svete almarize, vſame kelih vun v' keterem ſe hranio ſveti ublati im. mn. ǀ na mejſti Mashnika pride hudizh, ter veliku ublatu rod. mn. perneſe ← nem. Oblate ← srlat. (hostia) oblata ‛prinesena (hostija)’
oblati nedov. oblati: hudu je shivu, hudu je vmerl, inu sdaj hudizhy v'pakli s'gorezhmij grebeni, inu tudi vaſſ bodò ublali del. mn. m, zhe taku bote dellali (V, 36) ← nem., srvnem. hobeln ‛oblati’
obrniti -nem dov. obrniti, usmeriti: V'Cerkvi ti ſe podstopish to nezhisto Bogino Venus gledat, inu Bogu herbet obernit nedol. ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti nedol. ǀ en firtilz ure n'hozhesh obernjt nedol., de bi Boshijo gnado vudubil ǀ de bi mogal ſe sgrevat, inu Spokorit, inu K'ſvojmu nuzu obernt nedol. ǀ vſe kar ſturi na dobru obernesh 2. ed., dobru ſodish ǀ harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhu oberne 3. ed. ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne +3. ed. od te greshne sgrevane dushe ǀ Po tem pak shiher ſe obernete 2. mn. K'vezheru teh poſvetnyh oprauil ǀ sakaj vſe vaſha della h'zhasti Boshy neobernete +2. mn. ǀ vſe na hudu oberneio 3. mn., inu ſodio ǀ obernite vel. 2. mn. moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ ti hudobni ſi vſe moie gnade na hudu obernil del. ed. m ǀ ozhy od teh mladih Gospudu nej obernila del. ed. ž ǀ na njegovo proshno Sonze deſſet minut ſe je bilu nasaj obernilu del. ed. s ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu pogublejnu ſte obernili del. mn. m ǀ ſdaj ſo malike molili, inu G. Bogu herbt obernilj del. mn. m obrniti se obrniti se, usmeriti se: navedò kam ſe obernit nedol., de bi na ſvoj dum prishli ǀ Sdaj ſe jest k'vam obernem 1. ed. ǀ h' poſvejtnem rezhem ſe obernesh 2. ed. ǀ gredò snamy kamerkuli ſe obernemo 1. mn. ǀ ſe naſaj obernejo 3. mn. ǀ obernimo vel. 1. mn. ſe K'Adamu, inu K'Eui ǀ obernimoſe vel. 1. mn. k' S. Andreu ǀ s'celliga ſerza h'G: Bogu obernite ſe vel. 2. mn. ǀ kamerkuli ſe je obernil del. ed. m ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu Templi ſe obernel del. ed. m ǀ ſe je obernu del. ed. m k' Ajdu, rekozh ǀ kam ſe bosh obernila del. ed. ž ǀ kam ſe bomo obernili del. mn. m ǀ nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile del. mn. ž
očiščen -a prid. očiščen: Ta gobau kadar je vidil de je ozhiszhen im. ed. m ǀ je bila rojena v'krili S. Matere katolish Cerkve, inu oprana s'vodo S. Kersta, ozhiszhena im. ed. ž s'S. Reshno kryvio ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena im. ed. ž bita ǀ skuſi Sveti Karſt neiſò ozhiszheni im. mn. m ǀ ſmò od gobe tiga madesha ozhiſzheni im. mn. m ǀ Hugo Cardinal kir samerka, de deſſet je bilu ozhiszhenih rod. mn., inu vener en ſam ſe je bil varnil h' Chriſtuſu ǀ Neli yh deſſet ozhiſzhenih rod. mn.? kej ſo tedaj ty devet ǀ tedai te karshene dushe danas ſe veſſele, de supet bodo nyh garli, trebuhi ſtregli, nyh dushe skuſi spuvid ozhiszhene tož. mn. ž s' lushti tiga meſſa vmadeshili
odgrniti -nem dov. odgrniti: ta mertvi odgarne 3. ed. ſvoj gorezhi plajsh, inu en takorshen ſmrad sapuſtij (II, 246)
ofer -fra m 1. daritev: njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje: Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
oficir -(j)a m uradnik: Se samiri officer im. ed. ſvojmu Firshtu (II, 305) ǀ Ceſſar Diocletianus, inu njegovi Officery im. mn. (III, 231) ǀ vprasha ſvoje Officire tož. mn., kaj s' en lon je prejel Mardochæus sa to ſvejſto, inu veliko dobruto (IV, 208) ← nem. Offizier ← frc. officier < lat. officiārius ‛uradnik, uslužbenec’
ofrati -am dvovid. žrtvovati, darovati, podariti: Bogu hozhe ſuojga ediniga ſijnu offrat nedol. ǀ pride pak en bushiz proſsi en viner, pravi nimam, k'zhasti Boshij v'Cerku offrat nedol. en grosh ſe ij shkoda sdi ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza je leta ſvoje ſerze, inu lubeſan offerat nedol. vſem drugem peſvejtnem rezhem ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie offrat namen. ǀ tebi is ſerza odpuſtim, inu leto shlafernzo Bogu offram 1. ed. ǀ raishi tvoje ſerze offrash 2. ed. eni ſmerdezhi ſtuari ǀ aku tvoje molitve, almoshne, ſpuvidi, obhajla, Mashe, poſte, inu boshie poty neoffrash +2. ed. G. Bogu h' zhaſti ǀ raijshi niega serce offra 3. ed. lushtam tiga meſsa ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo 1. mn. dokler ſmò shiuy, inu ſdravy ǀ aku polek tudi serze mu neofframo +1. mn. ǀ takrat vy ſamy yh hudizhu offrate 2. mn. ǀ Sakaj tedaj N: N: vſelej G: Bogu neoffrate +2. mn. vſe vaſha della ǀ hudizhu nijh ſerza offraio 3. mn. s'Kusi nijh greshnu shivenie ǀ Bogu k'zhasti vſe nyh della offrajo 3. mn. ǀ vener G: Bogu neoffraio +3. mn. ǀ aku tudi ſerce ijm n'offraio +3. mn. ǀ njemu h'zhasti yh neoffrajo +3. mn. ǀ offrai vel. 2. ed. G. Bogu tuoje dellu ǀ Offraj vel. 2. ed. tedaj li tvoje laſſy na Altar ǀ tvoje ſarze offrei vel. 2. ed. Bogu ǀ doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte vel. 2. mn. ǀ li G. Bogu ijh offraite vel. 2. mn. ǀ poite andohtliu ſe obhajat, offreite vel. 2. mn. tu S. Reshnu Telu sa taiſto dusho ǀ nikar nikar Nem. Nem. drugim n'offrajte +vel. 2. mn. vashe serce ǀ vſa moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral del. ed. m ǀ dua vinerja je bila v' Tempel offrala del. ed. ž ǀ tem vboſem sa almoshno ſta dala, inu tem zerkvam ſta offrala del. dv. m ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali del. mn. m s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe ← srvnem. opfern ‛darovati, žrtvovati’ < stvnem. opfarōn ← lat. operārī ‛delati, žrtvovati’
ohcet -i ž svatba: jutre bò ohzet im. ed. ǀ na dan ſvoje ohzeti rod. ed. je bil sapovedal 300 shlahtniku vubiti ǀ s' Nebeskem Sheninam ſo shle h' tej Nebeski ohzeti daj. ed. ǀ ta Nebeſhki Shenin k'ohzeti daj. ed. jo vabi ǀ na ohzet tož. ed., na pleſs pojde po nozhi s'veſseljom de ſi glih deſs, inu ſnejh grè ǀ vſe Bogovy, inn Bogine ſò bily na ohzhet tož. ed. povableni ǀ Grè na ozhet tož. ed. v' Cano Gallileo ǀ na ohzeti mest. ed. v' kani Galilei je bilu vina premankalu ← bav. nem. Hochzeit ‛svatba’; → hohcet
omahniti -nem dov. omahniti: kadar vmerjò, takrat glava ym doli omahne 3. ed. (I/1, 203)
opominiti -im dov. opomniti: Satorai vſe Nem. Nem. opominim 1. ed., inu pohleuno proſſim, de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa (II, 95) ǀ S. Franciſcus ga je bil od ene velike bolesni osdravil, inu opominil del. ed. m de ſe ima varvat, de nebò spet v' greh padil (V, 234)
opravljati1 -am nedov. opravljati, tj. izvrševati: enimu Gospudu ſe farshmaga dellu suojh hlapzu opraulat nedol. ǀ neopraulash +2. ed., kar je v' Teſtamenti sapovedala ǀ mashe sapushene sa mojo dusho neopraula +3. ed. ǀ Opravite prau kar opraulate 2. mn. de Angely bodo s'slatimy puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ dellaunik pak je vash, shiher vasha della opraùlate 2. mn. ǀ Svete Mashe sa nas neopraulate +2. mn. ǀ dobru, inu pravizhnu opraulaio 3. mn. nyh shlushbo ǀ cilu taiſte Mashe neoprauleio +3. mn., katere v' Teſtamenti ſo ym sapovedali opraulat ǀ deſſetine je pravizhnu opraulal del. ed. m ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala del. ed. ž molila ſpoveduvala, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla
orden -dna m samostanski red: Orden im. ed. pre terdt je njemu naprej pershil ǀ ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna rod. ed. ǀ povishan sa Generala tiga Seraphinskiga Ordna rod. ed. S. Franciſca ǀ je bil ſtopil v' ta Sveti Orden tož. ed. S. Benedicta ǀ Nei ſadosti sa isvelizheine Duhounimu, ali MashniKu, de ven taKushin Orden tož. ed. ſtopi ǀ v' Ordni mest. ed. oſtane, veliko pokuro della ← nem. Orden ← lat. ōrdō ‛red, vrsta’
organist -a m organist: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti im. mn. s. Arnalda (II, 194 s.) ← nem. Organist ← srlat. organista ‛organist’
orglati -am nedov. orglati: V' Nebeſih pak orgla 3. ed. s' Angely (III, 356) ǀ skuſi godio, orglaio 3. mn., trobentaio, zitraio, piskaio, inu pojò (IV, 280) ǀ Orglaio 3. mn., godeo, poiò, leipu muſizeraio (V, 456) ← nem. orgeln ‛orglati’; → orgle
orgle -gel ž mn. orgle: orgle im. mn. lep glaſſ od ſebe dadò ǀ inu orgle im. mn. ſe nepoſtè shliſhat ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam daj. mn. ǀ Rajshi poshlushajo seklati klobaſſe, kakor orgle tož. mn. ǀ je bil edn na orgle tož. mn. sapiſsal ← nem. Orgel ← srlat. organa, kar je množinska oblika od lat. organum ‛piščal, glasbilo’ ← gr. ὄργανον ‛glasbilo, orodje, priprava’.
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
Oto -na m osebno lastno ime Oto: Ceſar Otto im. ed. je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu (I/2, 67) ǀ ſim bral, od Ceſſarja Ottona rod. ed., leta je veliku shlishal od ſvetoſti od tiga bogaboyezhiga Appata Niluſa (IV, 487) ǀ Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana per Ceſſarju Ottonu mest. ed. III. ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano (V, 90) 1. Ni jasno, ali je mišljen nem. cesar Oto I. (912–973) ali Oto II. (955–983). 2. Oto III. (980–1002), nem. cesar
otrpniti -nem dov. otrpniti: Kadar en bolnik oterpne 3. ed., de obeniga pozhutika nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od veliziga ſtraha bi oterpnela del. ed. ž ǀ gvishnu vekshi ſtrah yh obide, kakor Cananerje, od katerih Mojſſes je djal, dé ſò bili oterpneli del. mn. m
oznaniti -im dov. oznaniti, sporočiti: s'kuſi Preroka Elia ym puſti leto shtrajffingo oſnanit nedol. ǀ nejſim perſilen takushne hude, inu ſtrashne zajtinge Nem. Nem. perneſti, inu osnaniti nedol. ǀ s' veſſeljam gre osnanit namen. te dobre zaitinge Noeſſu ǀ jeſt nerad vam oſnanem 1. ed., inu povem, de v' kratkem zhaſſu pujdetec is tiga ſvejta ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem 1. ed. ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani 3. ed., de je sima preshla ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj veliku veſſejle oſnanio 3. mn. ǀ Ali sakaj ner pervu neoſnanio +3. mn. uni Vduvi ǀ eden v' mej vami nam je bil dobre zajtinge oſnanil del. ed. m ǀ kakor njegovimu Ozhetu Zacchariaſu Angel Gabriel ozhitnu je bil osnanil del. ed. m ǀ Rojſtvu tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ ſo bili njemu oſnanili del. mn. m, de v' kratkem imà umreti ǀ Angely Matteram ſo bily osnanili del. mn. m nyh porod
pahniti -nem dov. pahniti, poriniti: greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne 3. ed. ǀ ga pahne 3. ed. s' Nebeſs ǀ Dekelza ſe v'petlerzo saleti, inu is hishe jo pahne 3. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil del. ed. m Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ lahku bi na dnu tiga pakla pahnu del. ed. m
pant -a m tečaj pri vratih: rigilni, inu panti im. mn. ſe prelomio (II, 571) ← bav. nem. Pant < srvnem. bant ‛vez’
pantofelj -na m copata: y shenka en paſs is diamantou, inu en par pantofelnou rod. mn. s' shlahtnimi Kamini naloshenih (IV, 143) ǀ Iudith je noſſila pantofelne tož. mn. (V, 34) ǀ gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne tož. mn. noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio (V, 34) ← nem. Pantoffel ← frc. pantoufle ‛copata’
par -a m 1. par: y shenka en paſs is diamantou, inu en par tož. ed. pantofelnou s' shlahtnimi Kamini ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber, kateriga veliku parou rod. mn. volou s' mejſta ganiti bi nebili mogli ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav rod. mn. volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti 2. eden od para: v'taiſtem ſò bilij par im. ed., inu par im. ed., ſamiz, inu ſamiza, mosh, inu shena od vſe ſorte shivali en par nekaj, nekoliko: ſledni bi en par groſhu neſhal ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom, inu deklam ← srvnem. pār ← lat. pār ‛par’ < ‛enak, enakovreden’; zveza en par je kalk po nem. ein paar.
paradiž -a m raj, paradiž: tamkaj je bil Paradish im. ed. ǀ s. Grogor samerka, de Paradish im. ed. je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha rod. ed. ǀ ſrejd tiga Paradiſha rod. ed. ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha rod. ed. ſvera ǀ Bug Adama, inu Euo s'paradisha rod. ed. je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine ǀ shiher bi ga Paradishu daj. ed. perglihali ǀ paradish tož. ed. ſta bila ſapuſtila ǀ Bug prezej v'Paradish tož. ed. pride, inu Adama ijszhe ǀ G. Bug je bil takorshno vahto poſtavil pred Paridish tož. ed. ǀ shena je bila ſtuariena v'Paradishi mest. ed. ǀ ſe ym nej sdelu drugazu, temuzh kakor de bi bily v'Paradishi mest. ed. ǀ nej hotel obenu nerodovitnu drivu v'Paradiſhi mest. ed. imèti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu mest. ed. ſe je vnkaj rèslil ǀ Tedaj v'Paradishu mest. ed. nej bilu obene kazhe ǀ Tudi ſe resveſſelim s' Paradisham or. ed. tiga S. Kloshtra ← nem. Paradies < srvnem. paradīs(e) ← lat. paradīsus ← gr. παράδεισος ← srperz., prim. av. pairi-daēza ‛obzidje’
parnag -a prid. čisto nag: nje truplu pak venem koti je par nagu im. ed. s leshalu do parnagega do nagega: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem Hibridna tvorba iz bav. nem. par, nem. bar ‛gol, čist’, in sloven. nag; prim. pri Pohlinu parnag ‛omnino nudus’, pri Pleteršniku pàrnȃg ‛čisto nag’.
Pavel -vla m osebno lastno ime Pavel: Eden je bil Saul, ali Paul im. ed. poln preuſetnoſti ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula rod. ed. snali ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu daj. ed. ſo glavo odſekali ǀ Felix ie bil v' prepuvid S. Paula tož. ed. poſtavil ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil kakor S: Paula tož. ed. ǀ per Petru s' ſvojo lubesnio, per Paulu mest. ed. s' ſvojm aiffram ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. pohleunu proſsim s'Paulam or. ed. ǀ vſe letu poterdem s' Svetem Paulum or. ed., kir je dial Sv. Pável, lat. Paulus s pravim imenom Savel, apostol (pribl. 0–med 60 in 68); → Pavlus
pavolna -e ž bombažna preja: imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne rod. ed., shelodiz s'poperja (I/1, 134) ← bav. nem. pa(um)wolle ‛bombaž’ in naslonjeno na → volna
pegerovanje s želja, zahteva: kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine tož. ed. ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj Glagolnik od pegerovati ‛želeti, zahtevati’, ki je denominativ od *peger ‛želja, zahteva’ < srvnem. beger, nem. Begehr; prim. pri Kastelec-Vorencu pegerovanîe ‛appetentia, appetitio’.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
peltavor -ja m podobar, kipar: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Peltauorij im. mn. S. Simphoriana (II, 194) ← nem. Bildhauer ‛podobar, kipar’
pemski -a prid. češki: Letu je poterdil, inu skuſil Wenceslaus Pemski im. ed. m Krajl (IV, 395) ǀ Na mejſti Brambe en Angel je shlushil Wenceslauſu Pemskimu daj. ed. m krajlu (III, 500) ǀ V' Pemski mest. ed. ž desheli ſo bily Kmeti eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli (IV, 316) Prim. nem. Böhmen ← srlat. Bohemia ‛(Zahodna) Češka’.
petlar -ja m berač: ie bil prishal en petler im. ed. vus reſtargan ǀ Pride v' tvojo hisho en reſtargan, inu lazhen petlar im. ed. ǀ v' podobi eniga petleria rod. ed. ǀ v' podobi eniga petlerja rod. ed. ǀ kar dash petleriu daj. ed., ſam ſebi dash ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju daj. ed. dati ǀ persten s' roke vſame, inu petleri daj. ed. ga da ǀ najde eniga petleria tož. ed. polovizo od mrasa mertviga ǀ na gaſsi eniga petlerja tož. ed. najdesh ǀ petlery im. mn. bodo djali, nam nej kotel nikuli almoshne dati ǀ ſam Bug skuſi roko teh petleriou rod. mn. almoshno praime ǀ Sam Gospud Bug ſe je v' podobi teh petlariou rod. mn. prikasal ǀ ga pujdem is vſt teh petlerjou rod. mn. jamati ǀ Pride v'podobi teh petlerju rod. mn. proſsi en vinar ǀ bi neperpuſtil tulikajn petlariau rod. mn. na Svejti ǀ vbosim petlerjom daj. mn. yh daste ǀ vſe kar petleriom daj. mn. dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam, pſſam, kakor pak petleriam daj. mn. ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila, is katero petlerjam daj. mn. je almoshno dajal ǀ nepodelijsh en piſilz kruha petlariom daj. mn. ǀ ſtukrat vezh bosh v' nebeſſih prejel, kakor ti petlarjom daj. mn. dash ǀ na semlo Bug je poſtavil bogate, inu petlerie tož. mn. ǀ lazhne petlerje tož. mn. pak s'palzo s'hishe ſtepejo ǀ danarie je tem vboſim dal, inu ſame petlarie tož. mn. je goſtil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej petlery or. mn. Lazarus ǀ kakor je on dellal s'petlarij or. mn. ← bav. nem. Pettler < srvnem. betelære ‛berač’
Pilatus -a m osebno lastno ime Pilat: Pilatus im. ed. je bil Christuſha na gank perpelal ǀ Kaj dershite Nem. Nem. od Pilatuſa rod. ed. ǀ od Pilatusa rod. ed. h' Herodeshu ǀ vidim v' pakli meiſtu perpraulenu sa mene rauen Caiffesha, Herodesha, inu Pilatuſſa rod. ed. ǀ ſo bily sazheli shugat Pilatuſu daj. ed. ǀ od Kaiffesha h' Pilatusu daj. ed. ǀ s'verta Getſemani k'Annasu … inu ſupet Pilatuſsu daj. ed. ǀ pod Pilatuſam or. ed. ǀ Ah kulikajn takorshnih Pilatuſu rod. mn. ſe najde Póncij Pilát, lat. Pontius Pilatus, cesarski namestnik v Judeji (26–36) (SP Mt 27,2); → Pilatuš
piseljc -a m košček, grižljaj: karsheniki pak shivem eniga piſselza rod. ed. kruha nepodadò ǀ od hishe, do hishe je petlal, inu en piſilz tož. ed. kruha proſſil ǀ katere vidio na terniku en dober piſſilz tož. ed. prezei ſe v'niega saletò ǀ kakor pod unem piſſelzam or. ed. medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam or. ed. tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ vaſhi piſilzi im. mn. kruha, vashe restergane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio ǀ na drobne piſilze tož. mn. yh s' ſobmij reſtarga ǀ k'sadnimu je bil sapovedal njega na drobne piſilce tož. mn. reſekat ← bav. nem. Bißlein ‛košček, grižljaj’
pištola -e ž pištola: pishtola im. ed. v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne ǀ sdere eno pishtolo tož. ed. ter je hotel Pridigarja preſtrelit ǀ videm Eniga ſholnerja, kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal, pishtole tož. mn., inu puksho je nafaſsal ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole tož. mn., inu sable kasat ← nem. Pistole < srvnem. pitschal, pischalle ← češ. píšt'ala ‛cev, piščal’
planiti -nem dov. planiti: on pruti ny plane 3. ed. ter sazhne laiat ǀ dua velika zherna pſsa planio 3. mn./dv. k'temu martvimu truplu ǀ Planio 3. mn. ty neusmileni sholnery na Chriſtusa ǀ nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil del. ed. m ǀ en dan kadar je ſpal Zvergilzi ſo bily planili del. mn. m zhes njega
plav -a prid. plav, moder: ta zartana kosha plava im. ed. ž rata, inu otezhe (IV, 459) ǀ plauu tož. ed. s oblazhilu je oblekla, inu te veſſele pejſſmi … je prepovedala (II, 253) ← bav. nem. plau, nem. blau ‛plav, moder’
pobegniti -nem dov. pobegniti: vſe paklenske mozhij morio pobegnit nedol. de li tu s. Ime sashlishjo ǀ lahku pobegnesh 2. ed. v'eno drugo deshelo ǀ Kar precei hudizh pobegne 3. ed., inu Angely perſtopio ǀ Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio 3. mn. v'gorKejshi desèle ǀ lete po nozhi vkradejo, inu shnimi pobegneio 3. mn. ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil del. ed. m, inu nuno upelal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel del. ed. m ǀ je bila pobegnila del. ed. ž ena Bogabojezha, inu sveta Diviza ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila del. dv. m edn od tiga druſiga ǀ hudizhy bodo pobegnili del. mn. m
pocukniti -nem dov. trzniti: oſsla saboly, ter pozukne 3. ed. nogo (III, 72) → cukati
podučiti -im dov. poučiti: Jeſt pak vas Nem. Nem. hozhem podvuzhiti nedol. v' kakorshni vishi samorite en dolgi, inu vezhni leben ſi sadobiti ǀ skuſi letu je hotel poduzhiti nedol. te premoshne, de ſe imaio vſmilit zhes te vboge ǀ naſs je hotel potvuzhiti nedol. ǀ Chriſtus je hotel poduvzhiti nedol. te vboge, de tudi ony imaio almoshno dati ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste podvzhish 2. ed., te pregreshne posfarish ǀ David sledniga podvuzhj 3. ed., kaj ima ſturiti aku hozhe v'Nebu priti ǀ Albertus Magnus neſs podvuzhij 3. ed. ǀ ga sffarj, poduzhy 3. ed. ǀ vy poprei s' vashim exempelnam taiſtom pokashite, inu podvuzhite vel. 2. mn. ǀ posfarite jo pod vuzhite vel. 2. mn. jo ǀ de bi On yh podvuzhil del. ed. m, v' kakuſhni vishi imaio shiveti ǀ kakor vaſs ſim poduzhil del. ed. m ǀ gdu je bil podvnzhil del. ed. m Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti ǀ de yh bo pokregala, poſuarila, podvuzhila del. ed. ž ǀ de te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu dershala, de yh bo pod vuzhila del. ed. ž, inu po ſvarila s' dobruto ǀ meinim de ſò nas podvuzili del. mn. m taiſti Krajly, koku imamo pohleunu zhaſtiti Tu S. Rus. T.
podvržen -a prid. 1. podvržen: Zhlovek od Shene rojen en kratek zhaſs shivj, inu veliku revam je podvershen im. ed. m ǀ Jesa je taku gmain mei ludmy, de Seneca je djal, de skorej obedn ſe nenaide, de bi letej nespodobnoſti nebil podvershen im. ed. m ǀ zhlovek, kateri je mertuashki, inu grehom poduarſhen im. ed. m ǀ bulshi bi bilu, de bi zhlovek mutaſt bil, de bi tulikajn grehom nebil podvarshan im. ed. m ǀ kateri od svesd suojga rojstvua je podvarshen im. ed. m ǀ ena barca na mory je podvershena im. ed. ž ſtu nevarnoſtam ǀ nej ſmerti podverſhana im. ed. ž, kokar Epikurus je dial ǀ neſrezhna je nasha zhloveſka natura. katera ſledno minuto ſtu, inu ſtu neuarnoſtom je podverſhena im. ed. ž ǀ kulikajn revam je ena shena podvershæna im. ed. ž ǀ naſha duſha je podversena im. ed. ž duhounim bolesnom ǀ naſhe truplu je podvershenu im. ed. s tem bolesnom ǀ Eni veliki revi vſy ludje ſó podversheni im. mn. m ǀ od grehou katerem ſte poduarsheni im. mn. m ǀ moshie letem grehom ſo ble podvershani im. mn. m, kakor shene ǀ Shene veliku vekshi revam só podvarshene im. mn. ž, kokar Moshe 2. podložen: tudi Chriſtus Jeſus je bil do Smerti pokoren, inu poduarshen im. ed. m ǀ nyh podversheni im. ed. m dol. folk ne sna te sapuvidi Boshje ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni im. ed. m dol. ſvojga krajla ǀ Krajly imaio oblaſt zhes truplu ſvojga podversheniga rod. ed. m folka ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu daj. ed. m folku nepravizhne novize naloshit ǀ Satorai ieſt nemorem prehvalit taiſte Mashnike, kateru ſuoi podvershni tož. ed. m dol., inu nym srozheni folk ſo nauzhili ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni tož. ed. m dol. folk obushajo ǀ Vy Nem. imate ſe fliſſat, inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno tož. ed. ž ǀ bote pred vaſhom podvershenom or. ed. m folkom mogli rajtingo dati ǀ n'hozhemo njemu pokorni, inu potversheni im. mn. m biti ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene im. mn. ž dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu Fajmoshtru, inu duhounimu Paſterju ǀ tebi vſe ſtauri ſo podverſhene im. mn. ž, inu pokorne ǀ tudi shene ſo is meſſa, inu letem grehu poduershane im. mn. ž ǀ sa isvelizheine teh dush vam poduershenih rod. mn. ǀ sapovej ſvoim podvershenim daj. mn. hudizhom ǀ Nehaite vy oblaſtniki vashe podvershane tož. mn. m kmete taku neusmilenu dreiti ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene tož. mn. ž ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva ǀ sa nyh podvershene tož. mn. ž auzhize malu marajo ǀ Skerbnu je mirkal na dushe njemu poduarshene tož. mn. ž ǀ Krajl Heliogabolus, kadar je shal ſvoje podvershene tož. mn. ž/s mesta obyskati
pofajhtan prid. navlažen: Karshene dushe vinograd je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi, ter je pofaihtan im. ed. m s' Svetemi Sacramenti, inu s' Sveto Reshno kryvio Tvorjeno iz izposojenke iz nem. feuchten ‛vlažiti’.
poflaštran -a prid. prevlečen s tkanino: Krajl Salamon je puſtil eno shenffto ſturiti od lejſſa is libana: taiſte ſtebri ſo bily ſreberni, naslon slat, ſeidalu karmashinavu, nje ſreida je bila lubesnivu poflashtrana im. ed. ž (V, 482) ǀ Nje ſrejda je bila lubesniu poflashtrana im. ed. ž (V, 483) Oba zapisa sta prepisana iz Dalmatinovega prevoda opisa Salomonove nosilnice (SP Vp 3,10), za katero Luter v nem. prevodu piše, da so bila njena tla lieblich gepflastert.
poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
poginiti -nem dov. poginiti: Goſpud pomagaj nam, my poginnemo 1. mn. Citat iz SP na začetku pridige
pohanje -a s pohanje: ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia rod. ed., kakor ta ner lepshi shtima na Chori (IV, 189) Glagolnik od pohati ← bav. nem. pachen, nem. bachen ‛peči, cvreti’
pojti -jdem dvovid. iti: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti nedol. ǀ ga puſti prozh smyram poiti nedol. ǀ Iosve sapovej poijti nedol. oshpegat ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij nedol. ǀ mu sapovej de nema pojtj nedol. v'Egypt ǀ pojdem 1. ed. sa vejtram kamkuli me poneſse ǀ Jeſt poidem 1. ed. v' tvojo Sveto hisho ponishan ǀ nevejm, kam pujdem 1. ed. ǀ neveim kam puidem 1. ed. ǀ sdaj pujdesh 2. ed. v' Jruſalem ǀ kam pudesh 2. ed. ǀ ſam navej kam pojde 3. ed. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa do ſerza poide 3. ed. ǀ de vam dobru pude 3. ed. na tem, inu na unem ſvejtu ǀ bodo … ſrezho, inu shegen imeli, ter ym dobru puide 3. ed. ǀ pujde 3. ed. k' vezhnimu veſſelju ǀ nepude +3. ed. obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju ǀ bres lona sa nym poideta 3. dv. ǀ kakor pudemo 1. mn. pred oblizhe Boshje offrovati, inu moliti ǀ jutre puidemo 1. mn. s' proceſſio ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo 1. mn. v'tu mestu ſamario ǀ pudete 2. mn. v' tu Nebeſku krajlevſtvu ǀ lahku puidete 2. mn. skuſi urata nebeska ǀ v' kratkem zhaſſu pujdetec 2. mn. is tiga ſvejta ǀ Aku nebote kakor ty nedolshni otrozhizhi, nepujdete +2. mn. v' nebeſſa ǀ vy lahku poidete 2. mn. skuſi, dokler ſte vboſi ǀ otrozy pudeio 3. mn. petlat ǀ kateri ſò v'naglaunem grehu umerli pujdeio 3. mn. v'to vezhno paklensko martro ǀ s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo 3. mn. v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ bres vſe teshave poideio 3. mn. skuſi lete urata v' nebeſſa ǀ greshniki, ali greshnize, od katerih ſim govuril nepoideio +3. mn. v' nebeſſa ǀ Poide vel. 2. ed. sa Chriſtusam, O kershena dusha, ter pogledaj koku pohleunu klezhi ǀ Pojdi vel. 2. ed. inu tudi ti taku ſturi, kakor je bil ta Samaritan ſturil ǀ poidi vel. 2. ed. tedaj Saul, inu vſe pokonzhai ǀ tvoy grehy ſo tebi odpuszheni, poydi vel. 2. ed. v' myri damu ǀ zhe ſe boysh pred Boga Vſigamogozhiga priti, pojde vel. 2. ed. s' mano tvojo Materio ǀ S. Juri pravi poimo vel. 1. mn./dv. ǀ narpoprej pojmo vel. 1. mn. v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol ǀ poimo vel. 1. mn. h' pridigi ǀ pojdimo vel. 1. mn. tedaj do Bethlema ǀ Poijdimo vel. 1. mn. tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ Vaſſ proſſim Nem. Nem. poidite vel. 2. mn. s' mano obyskat eniga bolnika ǀ Pojte vel. 2. mn. v'Libio inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio ǀ poite vel. 2. mn. andohtliu ſe obhajat ǀ Pojdite vel. 2. mn. v'AEgijpt shita Kupiti Oblike deležnika na -l so navedene pri → iti.
poklekniti -nem dov. poklekniti: ona mu je sapovedala doli poklekniti nedol. ǀ imaio vſy njemu pokorni biti, inu pred taiſtem nakolena pokleknit nedol. ǀ na naga kolena pokleknem 1. ed. inu pohleunu te proſsim ǀ poprei kakor pred ſpovednika pokleknesh 2. ed. ǀ poklekne 3. ed. pred Crucifixam ǀ My vſy s' temy danaſſnimy krajli pred tvojo Vſigamogozhno oblaſt pokleknesmo 1. mn. ǀ pred ſpovednika pokleknejo 3. mn. ǀ na nage kolena poklekneio 3. mn., na perſi klukaio ǀ pred ſpovednika poklekneijo 3. mn. ǀ poklekni vel. 2. ed. pred Peld Chriſtuſa Ieſuſa Odreshenika tvojga ǀ Satorai vſy pokleknimo vel. 1. mn. doli, ter proſsimo ǀ doli pokleknite vel. 2. mn. vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ Terje bil pred Melchiſedeka pokleknil del. ed. m ǀ Sakaj nej ſim pred tu S: Snamine pokleknila del. ed. ž ǀ de bi tvoi otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili del. mn. m, inu Bogu ſe perporozhili
pokoren -rna prid. pokoren: sakaj nejſi bil pokoren im. ed. m temu, kateri je bil tebe ſtuaril ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj rata, perpraulen, inu pokorem im. ed. m Boshjo volo dopolniti ǀ kadar vidi, de n'hozhe pokore im. ed. m, inu podvershen njegovi oblaſti biti, ga tepe s' revami, inu nadlugami ǀ Kakor pak ſo blij v'greh padli obena shival jem nej bla vezh pokorna im. ed. ž ǀ temu S. imenu je bilu pokornu im. ed. s Nebu ǀ poſt ſzhiſti nasho pamet, meſſu pokornu tož. ed. s ſturj duhu ǀ vſij elementi ſó bily njemu pokorni im. mn. m ǀ tebi vſe ſtauri ſo podverſhene, inu pokorne im. mn. ž ǀ Isak de ſi lih exempel teh pokorneh rod. mn. ǀ kakor en dobrutlivi Ozha ſvoje pokorne tož. mn. m otroke oskerbil ǀ pofliſſaiteſe Nem. Nem. v' tej vishi vashe pozhutke na semli noter, inu pokorne tož. mn. ž dershati ǀ v' mej pokornimy or. mn. ta ner pokornishi primer.> vener Abraham je bil pokornishi im. ed. m ǀ ſo pokornishij im. mn. m, inu serzhneshij kadar suojga krajla vidio presež.> S. Gothard, je bil … v' mej pokornimy ta ner pokornishi im. ed. m
polakomati se -am se dov. polakomniti se: variteſe Nem. Nem. lete hudizhave sabele, sakaj ta kateri ſe polakoma 3. ed. na leto (IV, 295)
politika -e ž politika: Nej rezhe, nej vuzhj kar hozhe Philoſophia te semle, Politica im. ed. tiga ſvejta (III, 145) ǀ Vaſs sabſtopim Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili, inu politiko tož. ed. tiga ſvejta ſe navuzhili (IV, 284) ← lat. (ars) polītica ← gr. πολῑτική (τέχνη) ‛politika’
položiti -im dov. 1. položiti: eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo noter poloshit nedol. ǀ G. Bug sapovei en flaishtar is fih ſturiti, inu na rano poloshiti nedol. ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla poloshi 3. ed. ǀ supet ga slejzhe, inu v'skrinio poloshj 3. ed. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy 3. ed. ǀ Aku nam hozhe dati shazh ſuoje S. gnade ga poloshij 3. ed. na miso nashiga serza ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone pred njegove noge poloshe 3. mn. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè 3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi, inu poloshi vel. 2. ed. tvojo roko na njo ǀ Polubimo tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga vel. 1. mn.+ ǀ ſvoje Krajleve krone ſo bili poloshili del. mn. m pred Stol tiga Jagneta 2. posaditi: ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino, poloshil del. ed. m položiti se leči: Chriſtus ſe ſnaime is krisha, ter ſe poloshi 3. ed. na tiga bolnika ǀ ſe poloshj 3. ed. napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin, ſe poloshj 3. ed. na ſvojo poſtelo ǀ on ſe je bil na gorezhe vogle poloshil del. ed. m ǀ ſam od ſebe ſe je poloshil del. ed. m na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal na majſtu, kir ſo imele perbite biti ǀ nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit ter gori ſe je polushil del. ed. m ǀ kateri bodo natla ſe poloshili del. mn. m doli položiti pustiti: mi tudi imamo doli poloshit nedol. vſe druge poſvejtne misli, inu skerbi naprej položiti ponuditi, postreči: poſodi ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti nedol. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit nedol. ǀ tajſtiga Capuna pezheniga vam naprej poloshim 1. ed. Zveza naprej položiti je kalk po nem. vorlegen ‛položiti pred, postreči’.
pomanjkanje -a s 1. pomanjkanje: naſs saguisha de ne bomo obeniga pomankajna rod. ed. imeli ǀ sa volo pomankajnia rod. ed. te dobre manunge tulikajn kron Nebeſhkih sgubite ǀ Nem. Nem. ſe toshite de vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh pomankajne tož. ed. imate ǀ vſaka slatkuſt ima ſvoio grenkuſt, vſaku veſſelje ſvojo shaloſt … vſaka obilnoſt ſvoje pomankajnie tož. ed. 2. pomanjkljivost: ſe nenajde v' Mary obeden tadu, obeden madesh, ali pomankajne im. ed. ǀ nebomo obeniga tadla, inu pomankajna rod. ed. na njemu samerkali ǀ pravizo, inu dobruto ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare perporozhili, katero shlushbo bres vſe toshbe, inu pomankajna rod. ed. fliſſik je dopolnil → pomanjkati
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
pošta -e ž vest, novica: kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’
pošteta -e ž pašteta: kulikajn prat, kulikajn poshtet rod. mn., kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat (IV, 290) ← nem. Pastete < srvnem. pastēde ← srniz. pasteide ← stfrc. pasté, srlat. *pastatum, *pastata iz vlat. pasta ← gr. πάστη ‛testo’
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
potogrom m putika: Arzati nej ſo vejdli Kaj sazheti vezh, temuzh ſo djali, de je ta pravi hudi potagrom im. ed. (I/2, 103) ǀ Premiſli de eno maihino bolesan, kakor ie bolezhina teh ſob, potogram im./tož. ed., eno urozhino ti nemoresh enu lejtu preneſti (II, 588) ǀ S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft. S. AEgidius zhes urozhino … Zheſs potogram tož. ed. S. Bonaventura (III, 434) ← bav. nem. Podagram ‛putika’ ← lat. podagra ← gr. ποδάγρα ‛zanka, okovi za noge’; → podagrom
potrditi -im dov. potrditi: to riſnizo nam hozhe poterdit nedol. taistu Perkasajne, kateru je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ imate ozhitnu s' vasho persego poterdit nedol., de nej reiſſ ǀ raunu letu je hotel poterditi nedol. Patriarha Iacob s'taistimy beſsedamy ǀ poterdim 1. ed. s'figuro S. Piſsma ǀ Jeſt poterdem 1. ed. kar ſim doſehmal govuril ǀ sdai tudi jeſt boterdim 1. ed. sodbo, katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Inu sam S. Duh letu poterdi 3. ed., rekozh ǀ Inu S. Ambrosh poterdj 3. ed., rekozh ǀ vejm de vy reſnizo govorite, inu s'S. Piſſmam jo poterdite 2. mn. ǀ Tu tudi poterdio 3. mn. ſvetij Vuzhenikij ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite vel. 2. mn. ǀ to risnizo Christus je bil poterdil del. ed. m ǀ bom poterdu del. ed. m s'tem kar samerkanu najdem per S: Mattheusu ǀ je rojena ta Katera ijh bo v'dobrem poterdila del. ed. ž ǀ s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila del. dv. m ǀ Angeli Nebeski nam bodo leto reſnizo poterdili del. mn. m
potrebovati -ujem nedov. 1. potrebovati: Jeſt pak guishnu veliku vezh poterbuiem 1. ed. ǀ kadar nar ble njegove gnade potrebujem 1. ed., on sa mene vezh nemara ǀ jeſt nepoterbujem +1. ed. teh vineriou ǀ ſe nepofliſash vnkaj vlezhi vodo gnade boshje, katero tulikain poterbujesh 2. ed. ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje 3. ed. vina, inu ſi ga sashlushi ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje 3. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje +3. ed. vekshi ſvetlobe: Slonoua Kuſt nepoterbuje +3. ed. perila, ſnejh nepoterbuje +3. ed. bèleshi biti ǀ G. Bug obene rezhi nepoterbuie +3. ed. ǀ nepotrebuje +3. ed. luitra kakor uni Angeli ǀ ie taku bogat de nepotrebuie +3. ed. obene rezhij ǀ G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo 1. mn. ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo 1. mn., imamo otrozhizhe, dershinizo ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo 1. mn., inu proſsimo ǀ ti vejsh de mij poterbujmo 1. mn. to ſveto pohleunoſt, aku hozhemo Bogu dopadezhi biti ǀ Bug hozhe de raunu vy, katiri poterbujete 2. mn. ſamy, de imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik dati ǀ vaſh Nebeſhki Ozha vej, de vy vſiga tiga potrebujete 2. mn. ǀ vſe kar shelite, inu potrebuijete 2. mn., sastoin vam hozhe dati ǀ Karkuli shelite, ali poterbojete 2. mn. ǀ aku N: N: kej kaj poterbujte 2. mn. ǀ vy nepoterbujete +2. mn. moje molitvize ǀ leta andverh je taku nuzen, de krajly, inu Ceſſary ga poterbujeio 3. mn. ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio 3. mn. ǀ ym oblubish dati vſe Karkuli poterbujejo 3. mn. ǀ Vſy ludje poterbujeo 3. mn. zhaſt G. Bogu dati ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio 3. mn. ǀ od ſpovidnika pak obeden ym neſmej govorit de ſi glih tega ble poterbuſejo 3. mn. kakor Arzata ǀ malu mleka je poterboval del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal, inu proſsil, ali poterbual del. ed. m ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde, de bi nyh della nepoterbual +del. ed. m ǀ V'mladosti ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali del. mn. m ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola del. ed. ž Maria Diuiza ozhiſzhena bita ǀ taku mozhnu ſmò taiſto poterbuali del. mn. m sa sdrauje nashe bolne dushe ǀ vſe karkuli bomo potrebovali del. mn. m 2. živeti v pomanjkanju: Vſe tvoje blagu vboſim sa Boshio volo dati, inu potle poterbovati nedol., inu petlati
potukniti -nem dov. potopiti: ta nemarna shena s' ſmejham roko potukne 3. ed. v' ſtudenz potukniti se potopiti se: luknaſta poſoda, leta, kadar ſe v' vodo potukne 3. ed. je polna vode ǀ ta mishil prezej ſe ſpet ſapre, inu v' morje potukne 3. ed. ǀ Iudesh ſhe ble ſe noter potukne 3. ed. Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. tucken, tücken ‛hitro se nagniti, pripogniti’.
povedati -vem dov. 1. povedati: she eno reizh imam vam povedat nedol. ǀ kadar ſo shene shle Jogrom povedat namen. ǀ Jeſt tebi povem 1. ed., de ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou ǀ Reſnizhnu vam poveim 1. ed., de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli ǀ jeſt vam Nem. Nem. povejm 1. ed. de ſabſtoin shelite leta S. myr ǀ letu vam ozhitnu povèm 1. ed. ǀ sakaj tudi nepovejsh +2. ed., kar S. Duh nam greshnikom je sapovedal ǀ skuſi vſta teh Pridigariou G. Bug vam povei 3. ed. ǀ vrshoh nam povej 3. ed. Ieremias rekozh ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej 3. ed. duema Gospama ǀ prave reſnize nikuli nepovej +3. ed. ǀ goluf nepovei +3. ed. kaj s' eno veliko pokuro je zhes ſvoje grehe delal ǀ kadar shlishimo opraulat nashiga blishniga, imamo ſe varvat, de tem drugem nepovemo +1. mn. ǀ en krail, de ſi lih nei nikuli vidil ſvoje deshele, inu meſta vener je veſſel, kadar drugi niemu povedò 3. mn. de taiſta ſo lepe, inu bogate ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo 3. mn. ǀ Povejdò 3. mn. meni N: N: ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò +3. mn. ǀ Povedaj vel. 2. ed. meni o greshna dusha ǀ povedai vel. 2. ed. ti meni, kej iemlesh ǀ pojdi Spovedniku odpri tvojo vejſt inu povedaimu vel. 2. ed.+ koku je tebi per ſerzi ǀ Ti dekla, pouedaj vel. 2. ed. meni kej ſi uſela, de tulikain Gvanta imash ǀ pouedai vel. 2. ed. meni, koku bi s' tabo bilu ǀ povej vel. 2. ed. nam, kam rayshash ǀ Ali povei vel. 2. ed. meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pouei vel. 2. ed. ti meni ſi li ledih ǀ povejte vel. 2. mn. vij meni kaj ſe boijte ǀ Poveite vel. 2. mn. meni, kateri na pleſſ hodite, vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite ǀ Povète vel. 2. mn. my meni ǀ Povejtemi vel. 2. mn.+ Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove ǀ povejtimi vel. 2. mn.+ gdu je bil ble vbuſhiz kakor Lazarus ǀ Kadar en velik greh je povedal del. ed. m v'ſpovednika je pogledal ǀ poimo poshlushat kaj bo pouedal del. ed. m ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal del. ed. m, kakor Salamon ǀ Kadar Hugo Cardinalis bi meni nepovedal +del. ed. m, inu rekal ǀ dusha S. Hieronyma ſe je bila njemu prikasala, inu enu maihinu od taiſtih nebeskih troshtu povedala del. ed. ž ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga povedali del. mn. m 2. napovedati: Micha ie povedol del. ed. m meiſtu, kir bò rojen ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali del. mn. m tvojo ſrezho, ali neſrezho
povrniti -nem dov. povrniti, vrniti: njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole vſe poverniti nedol., kar je sgubil ǀ ſoromaku poſodish en mernik shita, inu dua tebi povernit nedol. more ǀ ohernik, de nei hotel tu ptuie blagu naſai pouerniti nedol. ǀ je treba ta dannar naſai povarnet nedol. ǀ tu je ſramoshlivost Katero ſim jim bil vſel Kadar ſo greshili sdaj ijm jo supet povernem 1. ed. de ſe ſramujejo prau ſpovedat ǀ sakaj tedaj nepovernesh +2. ed. taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi ǀ Bug sdaj njemu poverne 3. ed., kakor je on dellal s'petlarij ǀ nikuli nepoverne +3. ed. tu vkradenu, inu sgolufanu blagu ǀ od letiga greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete 2. mn. ǀ S' hudem povernio 3. mn. tu dobru, s' ſaurashtvam lubesan ǀ poverni vel. 2. ed. nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel ǀ aku en denar upije, inu shraja povernime vel. 2. ed.+ naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil del. ed. m ǀ topelt vam bode povernel del. ed. m ǀ de bi njemu supet zhlovesko podobo pouernil del. ed. m ǀ Nu, ſi povernu del. ed. m blagu, inu dobru ime ǀ koku bosh ti povernil del. ed. m, ali povernila del. ed. ž tu dobru imè ǀ od ohernikou, inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili del. mn. m povrniti se povrniti se, vrniti se: de bi lete se nebale h'G. Bogu supet ſe poverniti nedol. ǀ je imel velike shkushnave supet s' Ordna na ſvejt ſe povernit nedol. ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius poverne 3. ed. ǀ Kar eden hudiga drugim sturij, letu ſe niemu pouerne 3. ed. ǀ supet ſe k'ſvoimu ozhetu pouarne 3. ed. ǀ ne ſai ſe nepoverne +3. ed. ǀ ſe nepoverneio +3. mn. k' norzhii ǀ pouerni ſe vel. 2. ed. ſupet k'meni ǀ Poverniſe vel. 2. ed. ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu otroku ǀ po verniſe vel. 2. ed. ſpet k' meni ǀ povernimoſe vel. 1. mn. S. Jacobu ǀ povernite vel. 2. mn. ſe s'Kuſi eno pravo grevingo ǀ nikar ſe nepovernite +vel. 2. mn. k' sludovajnu ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil del. ed. m ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel del. ed. m h'ſvojmu lubimu Ozhetu ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil +del. ed. m k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu ǀ de bi jo prestrashil, inu perſilil de bi ſe nesaj povernila del. ed. ž ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili del. mn. m ǀ Krote ſe ſo bile povernile del. mn. ž v'nije vſta
povzdigniti -nem dov. povzdigniti, dvigniti, povišati: imamo naſhe ozhy v'Nebu polsdignit nedol., inu G. Boga pohleunu sahvalit ǀ Zhes Hieruſalemsku meſtu s' slatimi peruti te huale polsdignem 1. ed. ǀ Milost Boſhia nikar li ſpumni na njega, ampak tudi v'Nebu ga polsdigne 3. ed. ǀ ta naſs v'Nebu pousdigne 3. ed. ǀ Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga: Namrezh de je taku viſsok, de ſvoj verh poſdigne 3. ed. zhes oblake ǀ sakaj tedaj vednu vashe ozhy v' nebeſſa nepolsdignite +2. mn. ǀ S. della, katera v'Nebu yh polsdigneio 3. mn. ǀ Synuoij pak veliku krat polsdigneio 3. mn. hisho ſvojga Ozheta, de ſi lih obene erbiszhene nej só imeli ǀ kadar kejkej terpite vaſho miſsu v'Nebu polsdignite vel. 2. mn. ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil del. ed. m kakor S: Paula ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel del. ed. m ǀ ie njega polſdignil del. ed. m zhes ſemlo, inu Nebu ǀ Gospud Bug je shnjo pousdignil del. ed. m ǀ Kir s' ſvim ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal del. ed. m ǀ Pſalmiſt je tudi ſvoje ozhy posdignil del. ed. m v' Nebeſſa ǀ Gospud Bug je bil njega zhes vſe Angele posdignil del. ed. m ǀ Pomozhniza naſha … viſsoku ſe je polsdignila del. ed. ž ǀ Kakor Maria Madalena, Katero vſaK dan Angelzi ſo polsdignili del. mn. m taKu viſoku, de Nebeſko Musiko je shlishala ǀ drusiga neshelj ampak naſhe isvelizhejne, bi ſe pobulshali, inu njeh ozhy, inu ſerza v'Nebu polſdignili del. mn. m ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili del. mn. m povzdigniti se 1. povzdigniti se, dvigniti se: je hotel she viſokejshi ſe polsdignit nedol., inu glih tem Seraphinom ratat ǀ nihdar od semle zhes eno pednio ſe nemore polsdignit nedol. ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam ſe polsdigne 3. ed. ǀ ta kateri previſoku ſe posdigne 3. ed. preglaboku pade ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio +3. mn. ǀ Mahomet is eniga gmain zhloveka ſe je gori polsdignil del. ed. m ǀ ſe je kiekaj gori pousdignel del. ed. m ǀ v' ſveta nebeſſa ſe je bil posdignil del. ed. m 2. upreti se: Semkaj ſe rajma tu kar pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. zhes kateriga ſe je bil polsdignil del. ed. m Ioannes Fridericus Saxonski Firsht
pozdigniti -nem dov. → povzdigniti
prangati -am nedov. stopati, sprehajati se: Gre ta Vſmileni JESVS v' tu meſtu Jeriho, ter sazhne po meſti hodit, inu prangat nedol. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh prangat nedol. ǀ uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat namen. na en traunik ǀ s'suojo lastno mozhio v'Nebu pranga 3. ed. ǀ prangaimo vel. 1. mn., inu lushte tiga meſſa dopernashajmo ǀ rauen morja je prangal del. ed. m, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval ǀ de bi po ſemli prangal del. ed. m, po mory ſe voſſil ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prangale del. mn. ž ← nem. prangen ‛postavljati se v polnem sijaju, blesteti, bohotiti se’
pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi dober, pravičen: on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia
prebrniti -nem dov. → preobrniti
prečuden -dna prid. čudovit, občudovanja vreden: Prezhuden im. ed. m v'suoij sastopnosti ǀ Prezhudna im. ed. ž njega Boshija muzh ǀ prezhudnu im. ed. s gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ O prezhudnu im. ed. s S. Rus. T. ǀ od tiga prezhudniga rod. ed. s v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ lete ſvete skriunostij ſo prezhudne im. mn. ž ǀ Prezhudna im. mn. s ſo njega della ǀ druge s. skriunosti na imenuje prezhudne tož. mn. ž, temuzh ſamo to danashno
prededec -dca m praded: moy Predediz im. ed., inu Dediz Nem. Nem. (IV, 371) ǀ kakor G. Bug je bil Davidu mojmu Prededizu daj. ed. oblubil (III, 399)
pregovarjati -am nedov. pregovarjati: Prideio Duhouni ga sazhneio pregovariat nedol. de bi jo prozh poslal ǀ Nebugajte tedaj Nem. Nem. tiga golufniga shelima, katiri vaſſ pregovaria 3. ed. de sdaj je zhait ſe opyanit ǀ ga ſrezha General Amaſia, ter ga pregovoria 3. ed., de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu ǀ de ſi lih cell ſvejt bi naſs pregovarjal del. ed. m ǀ ſo njega pregovarjali del. mn. m, inu proſſili, de bi to prepovedano shpisho pokuſſil ǀ pregovarjele del. mn. ž, de bi ona neimela sa Boga molit
prekolniti -nem dov. 1. prekleti: Kir ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit nedol. ǀ potle je bil prekolnil del. ed. m tiga greshniga eſova ǀ Nojeſs je bil prekounil del. ed. m ſvojga ſijnu Chama ǀ David je bil prekonil del. ed. m te hribe Gelboe 2. zakleti: S. Chryſoſtomus ſe je zhudil, de en kershenik ſe ſmej potſtopit enkrat prekounit nedol., ali sasludiat, inu satreſkat ǀ Kadar hozhesh ſashentat, ali prekolnit nedol. ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim S. Imenom prekounesh 2. ed., inu sashentash ǀ O greshna dusha, katera s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila del. ed. ž, kakor ozhenashu smolila Sedanjiške oblike sovpadejo z onimi pri → prekleti.
premišljevanje -a s 1. premišljevanje, premislek: letu premishlovajne im. ed., tulikajn nuza nashem dusham perneſe ǀ letu nej li nashe premishlovaine im. ed., ampak je prava reſniza ǀ Kateru premiſhlouajne im. ed. zloveka sdershi, de Sapuvidi Boshje neprelomi ǀ Samu tu premiſlovajne im. ed. je bilu ſturilu de Kryvavi put je potil ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna rod. ed. Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kai s'en nuz s'tiga premishlovajna rod. ed. bomo imeli ǀ nuz tiga premiſhlovaina rod. ed. bom iskasal ǀ Ah koku maihinu ludy je na ſvejtu, kateri bi ozhy nyh premiſhluajna rod. ed. obernili na Isvelizheinie ǀ videm s'ozhmy mojga premishlouajna rod. ed. ǀ skuſi premishlovajne tož. ed. Nebeskiga veſſelja lahku ſe premaga ǀ skuſi premishlovaine tož. ed. Nebeskiga veſſelja, prezei, bogaboyezha, zhiſta, inu ena velika Svetniza je bila ratala ǀ kateri pomenjo premishluajne tož. ed. te ſmerti ǀ kir bò letu Svetu premishlvajne tož. ed. imela ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne tož. ed. S. Bonaventura ǀ druge arznie nej ſim nuzal, ampak premihlovajne tož. ed. te ſmerti ǀ ſtem premishlovainam or. ed. Krajliza Clotildes je bila ſvojga Krajla Clodoveusa preobernila de Malike je bil sapuſtil, inu Chriſtuſa molil ǀ s'premishluvainom or. ed. moje dobrute 2. pomisleki: Jona Prerok tudi je veliku premishlovajna rod. ed. imel, kadar G. Bug je hotel njega v' tu meſtu Ninive poſlat ǀ nepametni so tajſti, kateri bres vſiga premishlovaina rod. ed. ſe po tem nevarnem morju tiga ſvejtà ſpoſtè
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati: mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti: Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti: je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti: kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se: vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se: Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
prepoved -i ž zapor: Diajne tiga golufniga ſvejtà, inu sapelaviga meſſa je hisha te prepuvidi rod. ed.; ſvejt pak sapuſtiti inu Bogu shlushiti je hisha te fraiati ǀ ena dusha proſſi G. Boga, de bi jo reishil is taiſte prepuvidi rod. ed. ǀ Felix ie bil v' prepuvid tož. ed. S. Paula poſtavil ǀ kadar pak ſo yh hoteli v' prepuvid tož. ed., inu v' jetje pellati ǀ Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tož. ed. tiga Kloshtra ſe saprejti ǀ vni je vſhe dolgu v' prepuvidi mest. ed. sa volo njega dolgù ǀ Vnimu kateri sa volo dolgù je tulikain zhaſsa v'prepuvidi mest. ed. ti pres tvojeshode bi lahku porok sa njega bil
prestrašiti -im dov. prestrašiti: koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit nedol., takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit, obena martra prestrashjt nedol. ǀ mene mozhnu preſtrashi 3. ed. danas Hugo Cardinal ǀ Krona, katera resveſseli Angele, inu prestrashi 3. ed. hudizhe ǀ mene preſtrashio 3. mn. beſſede S. Grogoria Papesha ǀ te nar manshi rezhij ga prestrashio 3. mn. ǀ kaku tedaj te beſsede neprestrashio +3. mn. tebe ǀ je bil preſtrashil del. ed. m Balaama folsh Preroka de nej prekolnil ta isvoleni folk ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi jo vmuril, ampak de bi jo prestrashil del. ed. m ǀ letu ne bo mene prestrashilu del. ed. s ǀ naj ſim tiga hotel ſturiti, de bi kej ouzhizo nepreſtrashili +del. mn. m prestrašiti se prestrašiti se: koku je mogozhe takorshne rezhy poshlushat, inu ſe nepreſtrashit +nedol. ǀ prezei ſpomnim, de G. Bug vidi, ter ſe prestrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe preſtrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe prestraſhem 1. ed. ǀ Sakaj ſe preſtraſish 2. ed. o prezhiſta Diviza ǀ ti greshniza ſe nepreſtrashish +2. ed., ſe neboysh ſerda, inu shtraifinge boshie ǀ takrat zeno ſe preſtrashi 3. ed. ǀ leta nesrezhna ſe prestrashi 3. ed., inn sashraja ǀ ta bolni ſe ga preshtrashi 3. ed. kakor de bi ena poshaſt bil ǀ ſe prestraſhi 3. ed., inu tezhe ſe ſpovedat ǀ ſe presrtashi 3. ed., ſesazhne chrishat ǀ sazhne ſmert premishlovati, ſe perstrashi 3. ed. ǀ Gdu ſe nesazhudi inu nepreſtrashi +3. ed. ǀ ſe prestrashimo 1. mn., inu zhes nashe grehe s'grevamo ǀ de ſe ne prestrashite vel. 2. mn. ǀ vener ſe nepreſtrashite +2. mn., ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ purgarij ſe preſtrashio 3. mn. ǀ en post dopernesti ſe prestrashio 3. mn. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo 3. mn. ǀ vſy ſe preshtrashio 3. mn., od pleſsajna nehajo ǀ na tu ſe preſtràshio 3. mn., inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Gospud, inu njegova luba ſe tudi preſttrashio 3. mn./dv. ǀ Se najdeio kateri ſe nepreſtrashio +3. mn. ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe vel. 2. ed. ǀ nepreſtrashi +vel. 2. ed. ſe moj Gospud ǀ Spumnite Nem. Nem., ter vednu premislite, inu preſtrashiteſe vel. 2. mn. na letem kar pishe S. Mattheush ǀ nikar ſe nepreſtrashite +vel. 2. mn. vy slabi ludje ǀ Ali nekar ſe neprestraſhite +vel. 2. mn. ò N: N: ǀ gvishnu ti bi ſe preſtrashil del. ed. m ǀ Sampson ſe je bil prestrashil del. ed. m ǀ du more na letu ſpomnit, de bi ſe nepreſtrashil +del. ed. m, sgreval, inu nesjokal ǀ Kadar je pred spovednika pokleknila ſe je taku mozhnu prestrashila del. ed. ž, inu ſramuvala ǀ Na lete beſſede Nuna ſe je bila preſtrashila del. ed. ž ǀ meni ſe sdy de nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu bilu de bi ſe nepreſtrashilu +del. ed. s, inu ſplakalu ǀ ſilnu ſe ſo bili prestrashili del. mn. m ǀ de bi skuſi takorshnu prikasajne ludje ſe preſtrashili del. mn. m ǀ ſe ſo bily taku preſtraſhili del. mn. m, de obedn mu nej ſmel ene beſſede rezhi ǀ Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili del. mn. m ǀ vſy ſe ſo bili preſtashili del. mn. m
prevideti -im dov. 1. predvideti: Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish, vſe poprej pregledash, inu previdish 2. ed. ǀ Se ſaſtopi na Aſtrologio, ſakaj previdi 3. ed. desh, inu lepu ureme ǀ kadar previdite 2. mn., de bi v' vashi hishi ſe vtegnil kreh vsdignit ǀ Takorshni menio, de ſo uuzehni ter ſo norzi: menio de vſe rezhij dobru previdio 3. mn., inu premislio, vener ſo slepi, inu neumni ǀ Prerok David v'duhu je previdil del. ed. m letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ Zacharias Prerok v duhu je bil previdil del. ed. m inu od tiga prerokoval ǀ G. Bug, katiri od vekoma je vſe rezhy previdil del. ed. m ǀ kadar bi bila previdla del. ed. ž, de taku bosh s mano ſturil 2. oskrbeti: cilu pred Svojo grenko ſmertio je hotel nas oskerbeti, inu previdit nedol. s' Nebeskim kruham ſvoiga Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ G. Bug skuſi letu je ble previdil del. ed. m te premoshne, kakor te potrebne Drugi pomen je kalk po nem. versehen ‛oskrbeti, oskrbovati’.
prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
pripogniti -nem dov. upogniti, skloniti: kolena pred Altariam perpognit nedol. ǀ mojo glavo nisku perpognem 1. ed. ǀ Hugo Cardinalis ſe zhudi de Christus poprej glavo doli perpogne 3. ed. ǀ my tudi nasha ſerza, inu glave pred ſtolam tvoje mogozhnoſti perpognemo 1. mn. ǀ zhe nishaj to luzh perpognete 2. mn., viſokjishi ſenza tiga shibla ſe polsdigne ǀ Perpogni vel. 2. ed. tvoje rame ǀ prezei je bil ſvoje ozhy, inu oblizhe k' semli perpognil del. ed. m pripogniti se prikloniti se, skloniti se: Onovu shegnani Mashnik, nisku ſe tebi perpognem 1. ed., andohtlivu tvoje shegnane rokè kushnem ǀ Kadar letu Chriſtus shlishi, inu njeh miſli poſna, ſe perpogne 3. ed. ǀ Nobedn ſe neperpogne +3. ed., de bi taiſtu gori uſdignu ǀ inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo +1. mn. ǀ taiſtimu ſe neodkriete, inu neperpognete +2. mn. ǀ ozhy ſe perpogneio 3. mn., inu gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ Chriſtus Kadar ſe je bil perpognil del. ed. m, inu na semlo s'perstam piſsal, je lete beſsede piſsal ǀ vashe glave na pepelnizo ſte pred Mashnikam perpognili del. mn. m
pristopiti -im dov. pristopiti: inu sheli potle k' spuvidi ſe perblishat, inu nikar na nanaglim perſtopit nedol. ǀ variteſe tedaj vy perſtopite nedol. k'ſvetimu obhailu, ako poprej nes ſte prau vasho dusho ozhiſtili ǀ mersu k' Svetimu Obhaili perſtopish 2. ed. ǀ Chriſtus perſtopi 3. ed., ter yh vuprasha ǀ kadar vuol je navajen iarma, ſam od ſebe perstopi 3. ed., inu urat poda v'iarm ǀ dua Rabelna perſtopita 3. dv. s' bodezhimi shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ Judy kadar letu shlishio, perſtopio 3. mn. k' Pilatuſu ǀ perstopiio 3. mn. drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo ǀ Polè je perſtopil del. ed. m en firsht, inu je doli pred nym padel ǀ Oh variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili del. mn. m s' madeshano dusho k' ſvetimu obhailu pristopiti se pristopiti: obari nas Bug v' naglaunim grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit nedol.
priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
pritisniti -nem dov. pritisniti: ſe nedotaknesh kazhe de bi tebe neupizhila, nepertiſsnesh +2. ed. shkarpiana de bi tebe neubodil ǀ jo k'ſebi pertiſne 3. ed., ter rezhe ǀ h' tebi yh pertiſnemo 1. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio, ne ſvoje perſij ga pertiſneo 3. mn. ǀ kateri pò Cherubinah hodi je ſvoje Svete uſta na vaſs pertisnil del. ed. m pritisniti se pritisniti se: skarpian, kateri ſledniga oſkruni, kateri ſe k'njemu pertisne 3. ed. ǀ ſe je bil obraſa pertiſnila del. ed. ž
procesija -e ž procesija: ta Sveta Proceſſia im. ed. je bila oſnanena ǀ S. Heribertus Shkoff sapovej vſem h' Proceſſij daj. ed. priti ǀ H' Proceſſiy daj. ed., v' Zirku Nem. Nem. imate pojti Boga sahualit ǀ vſy ludje imaio h' proceſſy daj. ed. priti ǀ on tudi je shal k' tei proceſſje daj. ed. ǀ je vidil to veliko proceſſio tož. ed. teh lubih Svetnikou ǀ per Proceſſy mest. ed. bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou ǀ mene proſsite, sdaj v'Cerqui, sdaj v'hishi, sdaj v'proceſsij mest. ed. ǀ prideio na danashni Dan s' proceſſio or. ed. Niega sahualit ǀ de ſi lih ſo vſak dan s' proceſſiio or. ed. po Zerkuah blishnih, inu dalnih hodili deshia proſſit ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam daj. mn. ǀ Papesh sapovej Svete proceſſie tož. mn. dershati ǀ andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah mest. mn. ga proſſili ǀ pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah mest. mn. ſe dershè ← srlat. processio ‛procesija, sprevod’ < lat. procēssiō ‛napredovanje, prodiranje’
prositi -im nedov. prositi: sazhne S. Juria proſſit nedol. ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit nedol. ǀ Boga hozhe objeti, inu sa gnado proſsiti nedol. ǀ Sa ſvojga blishniga isvelizhajna proſſiti nedol. ǀ s'kusi Natana sa myr poſsiti nedol. ǀ ſam njega gre iskati, inu klizat, inu proſsit nedol. ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit namen. ǀ ti gresh porſſit namen. leto vbogo vduvo ǀ Inu vener zhes vſe letu poshilash sa myr proſit namen. tiga hudobniga zhloveka ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim 1. ed. ǀ vaſs proſsim 1. ed. sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ shelim, inu proſsem 1. ed. vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. ed. ǀ satoraj vaſſ proſſimc 1. ed. variteſe ſa Boshjo volo ǀ neproſsim +1. ed. drugu, temuzh de bi en sgon kupu s'eno cerqvu ǀ druſiga neproſſim +1. ed., ampak de bi tvoje oblizhe vidil ǀ tarkash, inu proſsish 2. ed. de bi tebe k'ſebi perpuſtil ǀ Sabſtoin proſſish 2. ed. sa myr ǀ tuoje s. Rane kashesh inu sa naſs proſsjsh 2. ed. ǀ sa katero proſish 2. ed. ǀ proshish 2. ed. de bi Bug tebi odpuſtil tvoie grehe ǀ vener ta vſmileni Gospud naſs proſsi 3. ed. sa myr ǀ pride pak en bushiz proſsi 3. ed. en viner ǀ proſſi 3. ed. de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar ǀ proſi 3. ed. de bi njegovo proshno vshlishali ǀ kakor on ſam shelij, inu proſsj 3. ed. ǀ obedn neproſſi +3. ed. vina ǀ de bi hitrej, inu lushej doſegli kar proſſimo 1. mn. ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo, inu proſsimo 1. mn. ǀ obeniga neproſsimo +1. mn., de bi ſa naſs molil ǀ lubesan tiga Ozheta vam nemore odpovedat, kadar proſſite 2. mn. ǀ aku nedoſeshete, kar proſsite 2. mn. ǀ ſakaj vy neproſſite +2. mn. kakorsno gnado od mene ǀ bugaio, inu pohleunu kralizo Nebesko proſſio 3. mn. ǀ naſs proſsio 3. mn. de bi myr s'Bugam ſturili ǀ gredò v'kloshter proſio 3. mn. ſa koſilu ǀ ty vboſy vas neproſſio +3. mn. de bi vſe kar imate taiſtom dalli ǀ Ceſar odgouorij, proſsi vel. 2. ed. kaj drugiga ǀ s' S. Bernardam pohleunu proſſimo vel. 1. mn. ǀ Obernimo ſe k' Nashimu Odresheniku Chriſtuſu Jesusu, ter proſſimoga vel. 2. mn.+ ǀ vuzhite yh, sfarite proſſite vel. 2. mn. yh ǀ vy pak proſsite vel. 2. mn. sa naſs, de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli ǀ proſſitega vel. 2. mn.+ de bi Sveti Sacrament urednu vshili ǀ kakor je nekadaj proſſil del. ed. m ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ tiga punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil del. ed. m ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil del. ed. m ǀ sa tiga volo je Boga prosil del. ed. m ǀ Iob nuzh, inu dan je skerbel, inu Boga proſsjl del. ed. m, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili ǀ Ie proſsu del. ed. m Salomon sa modrust ǀ od kateriga je proſſu del. ed. m reishen biti ǀ dolgu zhaſſa je Boga broſſil del. ed. m, de bi ga reſvetlil ǀ je proſſila del. ed. ž, de bi sharh odperli ǀ Ie proſsila del. ed. ž Madalena saodpushzhajne suojh grehou ǀ menjo de bi leta neproſsila +del. ed. ž suojga krajla ǀ duhouni ſo gà proſſili del. mn. m ǀ vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili del. mn. m, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili del. mn. m njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ de ſi lih ſo tarkale, inu proſſile del. mn. ž vener ym nej hotel odprejti ǀ ſo potle terkale, inu proſsile del. mn. ž ǀ ſo proſile del. mn. ž, inu djale
puklast -a prid. ukrivljen: s'frishniga lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu im. ed. s ratalu (V, 35) Tvorjeno iz púkel ‛grba’ ← bav. nem. Puckel, nem. Buckel ‛grba’.
puntarski -a prid. puntarski, uporen: ta hudobni, inu puntarski im. ed. m Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ obeniga puntarskiga rod. ed. m, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ pruti timu pregreshnimu, inu puntarskimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta modra Tecuitis je bila tiga puntarskiga tož. ed. m ži. Abſolona ſpet v'gnado ſvojga Ozheta perpravila ǀ tiga punterskiga tož. ed. m ži. Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ de bi … enu puntarsku tož. ed. s meſtu vam spet pokornu ſturil ǀ s' tem puntarskim or. ed. m zhlovekam ǀ s' tem puntarskam or. ed. m Abſolonam ǀ pred ſvojm punterskim or. ed. m Synam Abſolonam ǀ Lucifer, inu tij puntarski im. mn. m Angeli ſo bilij padili ǀ veliku puntarskih rod. mn. meſt je bil pod pokorszhino Ceſſarsko perpravil ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom daj. mn. Purgariom ǀ gorie takorshnem nepokornem, inu puntarskam daj. mn. greshnikom ǀ vſame ſulizo, s'katero bo te puntarske tož. mn. m greshnike prebodil ǀ menite Nem. Nem., de G. Bug nej hotel odreishiti te punterske tož. mn. m Angele ǀ je bil potalashil nyh ſerdita, reshalena, inu puntarska tož. mn. s ſerza ǀ per teh punterskih mest. mn. Angelih → puntar
pustiti -im dov. 1. pustiti: G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti: zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti: ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti: Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se: tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
puščavnik -a m puščavnik: Kakor je bil Sposnal en ſvet Pushaunik im. ed. ǀ Kaj ſturi leta Puszhaunik im. ed. ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi Puſhaunik im. ed. ǀ je bil en ſvet Pushzhaunik im. ed. ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik im. ed. ǀ Pishe ſurius od S. Martiniana Puszhaunika rod. ed. ǀ enimu Svetimu Puszhauniku daj. ed. je bilu od Boga resodenu ǀ proſſi S. Daniella Puszhaunika tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa Pushaunika tož. ed. ǀ ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika tož. ed., S. Tiliha, S. Rokha &c. ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki im. mn. ǀ kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki im. mn. ǀ vashe terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou rod. mn. ǀ v' lebni teh Svetih Pushaunikou rod. mn. ſe bere ǀ Berem v'lebni S. S. Puſzhaunikou rod. mn. ǀ kar v'Bukvoh teh Pushauniku rod. mn. ſe bere ǀ pojte Nem. Nem. s'vasho miſlio objeskat te pushaunike tož. mn. ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila per teh S. Pushaunikoh mest. mn.
pušelj m šop: ſa ſvoj boppen ſi je bil isvolil en pushil tož. ed. ſinà (V, 107) ← bav. nem. Puschel < srvnem. buschel, büschel ‛šop’
rajmati se -a se nedov. spadati, ustrezati, biti primeren: Semkaj ſe rajma 3. ed., kar samerka P: Garzia ǀ Samkaj ſe raima 3. ed. kar S. Piſsmu od Jeremia Preroka govorj ǀ Enimu greshnimu folku ſe raima 3. ed. ena huda Gospoiska ǀ ſinu ſe cilu neraima +3. ed. takorshnimu Gospudu po cellem ſvejtu slovitimu ǀ beſſede S. Iſidora, katere lepu ſemkaj ſe raimaio 3. mn. ǀ Dekilzam ſe dobru rajmaio 3. mn. pishata, sakaj dekelza je po latinski Puella, pishe pak pullus ǀ semkaj ſe dobru rajmajo 3. mn. beſsede, S. Maxima, kir pravi ǀ takorshni exempelni vam ſe neraimaio +3. mn., dokler nihdar takurshniga shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ Meni ſe sdi, de ſe ble bilu raimalu del. ed. s, de Syn Boshi bi imel kluzhe nebeske, inu S. Peter pak kluzhe od ſmerti, inu pakla ǀ njemu ſe ſo rajmale del. mn. ž salu dobru taiste beſsede ← nem. sich reimen ‛rimati se, soglašati, ujemati se, biti primeren’
rajnica -e ž rajnica: ta Ranza im. ed. Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha shena ǀ jeſt bi hotel uprashat Gospuda Mosha Ranze rod. ed. Nem. ǀ edn je Ranzo tož. ed. Nem. uprashal, ſakaj ſe n' hozhe moshiti ǀ ſim prishal ta Sveti offer te Mashe sa ranzo tož. ed. nyh Gospo Apptishizo Gospudu Bogu offrat ǀ de ſe je dopolnilu nad Ranzo or. ed. Nem. kar je S. Auguſtinus djal
rajnik m rajnik: Nash Ranik im. ed. Nem. Nem. tudi nej vedil, inu zhakal takorshno ſmert ſturiti ǀ Ranik im. ed. je ſaurashil pyanoſt, poshreshnoſt, neſramnoſt V stranskih sklonih se uporablja posamostaljeni pridevnik → rajnki.
rajniš nepreg. m goldinar: kadar sgubè en toler, en rajnish tož. ed., shalujejo, ga fliſsnu yshzheio ǀ je norz taiſti katerimu en doshnik da 60. Rainish rod. mn., kir li 50. je bil dolshan, ter deſſet naſai poverne (V, 77) ← nem. rheinischer (Gulden) ‛renski (zlatnik)’
rajnki -a prid. rajnki: ſo posnali ranziga rod. ed. m Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Jeſt videm, de veliku nyh je prishlu h' pogrebu Ranziga rod. ed. m nyh Gospuda Faimoshtra ǀ Gospud Bug je k' ſebi poklizal Ranziga tož. ed. m ži. nyh Gospuda Faimoshtra ǀ nikar neshalujte po Ranzam mest. ed. m Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu mest. ed. m Nem. ǀ Gospud Bug pak je vſmilineshi bil s'Ranzem or. ed. m Nem. rajnki m rajnik: G. Bug je Ranzimu daj. ed. perpuſtil te teshke, inu dolge bolesni ǀ poidi s' mano hozheua mojga Ranziga tož. ed. skopat ǀ zhe vſamem vduvo, bo vſe skuſi Ranziga tož. ed. naprei gnala
rajž -a m riž: rajsh im. ed. naſſiti ble kakor druge spishe (IV, 345) ǀ Peteln tedaj bodi vasha Rihta, v'rajshi mest. ed. Kuhan (IV, 345) ǀ poſtavem na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi mest. ed. kuhaniga (IV, 343) ← nem. Reis ← srlat. risus ← gr. ὄρυζα ← afgansko vrižē, stind. vrīhí- ‛riž’
rak -a m (bolezen) rak: leta Gospa ga zhaka, inu ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue ſo bile sa volo te bolesni tiga raka rod. ed. (II, 102) ǀ Nuna Beneventuta, katera na perſyh je raka tož. ed. imela (III, 421) ǀ vſe boleſni ſe ſo bile njega lotile: on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt, raka tož. ed., bule (V, 95) Kalk po nem. Krebs in lat. cancer ‛(žival in bolezen) rak’, gr. καρκίνωμα ‛bolezen rak’ iz καρκίνος ‛žival rak’
ravno2 člen. ravno, prav: Raunu letu je djal Bug tudi pruti Iſaiu Preroku ǀ raunu takrat, kadar Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi ǀ raunu taku tudi kershenikom nezh nepomaga prava vera, aku nijmaoio dbra della ǀ della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ raunu kakor ta ogin resvetli, vshgè, inu szhisti, taku ſtury gnada S. Duha ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. bom iskasal ǀ G: Bug bode pruti nam ſe iskasal kakor mi pruti njemu, inu naſhimu raun blishnimu ǀ ravnus'taisto visho zhlovik je shtrajfan ǀ Jeſt premishlujem, kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm Tronu, ter de mene ramnu gleda O zapisu ramnu glej → ravno1.
ravšelj m vrša: ſe ym godj kakor Ribam, katere vſyh vishah yſzheio v'raushil tož. ed. priti … glihi vishi te ledig pershone vſe vishe yszheio v'raushil tož. ed. tiga ſtanu priti (V, 81) ← nem. Räusche < srvnem. rūse, riuse ‛vrša’
raztegniti -nem dov. razprostreti, raztegniti: more ſvoje peruta restegnit nedol., inu viſsoku leteti ǀ nimash poplate s'ſobmy kakor eno mresho reſtegnit nedol. ǀ nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti, inu ſvojo rokò ſtegnit nedol. ǀ ſtegnem 1. ed. moje roke, inu nage de bodo gori perbite ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne 3. ed., letu tudi shpegal sturj ǀ ſtegne 3. ed. ſvojo deſno roko na perſy tiga Ceſſarja ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie padil, inu moje roke, inu noge k' ſnaminu te pohleunoſti reſtegnil del. ed. m raztegniti se razprostreti se, razširiti se: ſe usdigne na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne 3. ed. po celli desheli ǀ katera ſe ſtegne 3. ed. zhes lete rezhy, katere she ſe nenajdeo v'obenem mejſtu
razveseliti -im dov. razveseliti: obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se: ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
recitirati nedov. recitirati: imamo ſe nauadit nasho perſono katero imamo reciterat nedol. per tej Comedy ← nem. rezitieren ← lat. recitāre ‛glasno brati, recitirati’
regirati -am nedov. 1. vladati: Katere G. Bug je postavil regierat nedol. te Krajlestva ǀ Gorje taiſti desheli, v' kateri en nepameten Krajl regera 3. ed., inu sapoveduje ǀ sdaj pojmo v'Egypt v'tu Meſtu Ptolomaido, Kir Ptolomæus Krajl regèra 3. ed. ǀ v' Nebeſyh regeraio 3. mn. ǀ Ta Krajl je regeral del. ed. m v'Armenij ǀ leta gre v'ſvojo deshelo, kir je en krail regiral del. ed. m ǀ dokler on je regerau del. ed. m ǀ kadar Ceſſar Marcus Aurelius, inu Lucius Verus ſta na semli regirala del. dv. m ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim, kir ty nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali del. mn. m 2. voditi: Ti ſi Apptishiza, zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat nedol. ǀ s' ſvojo boshio modruſtio regera 3. ed. vſe ſtuarjene rezhy ǀ sa mene kateri ſim vasha glava, kateri vaſs ſim regiral del. ed. m, nej ſte nezh marali ← nem. regieren ← lat. regere ‛vladati, ravnati, usmerjati’
regiringa -e ž 1. vodstvo: skuſi modro regeringo tož. ed. ſvojga Ordna ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau, Regeringo tož. ed. Noeſſavo, Zhednoſt Samuelavo, oblaſt Petravo ǀ pod Regerengo or. ed. S. Grogoria 2. vladanje: Kadar ſo ludje zhes mojo regirengo tož. ed. marmrali ǀ pod njega Regiringo or. ed. Bogovi ſe ſo tulikajn ugmerali, de uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ← srvnem. regierunge, nem. Regierung ‛vladanje, vodstvo’
reputacijon ugled, dober glas: Ti Gospud, tuoj shlahtni stan lepu derhish, zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish de bi eden ti sturil ← nem. Reputation ← frc. réputation ‛ugled’ ← lat. reputātiō ‛premišljevanje, opazovanje’
res prisl. res: nej rejſs kar v'shulah ste shlishali ǀ Je reis de en velik faratar je bil Saul ǀ nej li rejss de greh je en shkodlivi ogin ǀ Je rejſſ de G. Bug vſe dushe ſtuari ǀ Je reiſſ, de je bil v'mory konez vſel ǀ nej li reiſs de naſh lubi Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash ǀ Je rejſ de erbszhina je li dobruta, inu gnada tiga Ozheta ǀ Vidite Nem. Nem. de je rèſs ǀ Aku tedaj je letu rèiſs ǀ Ie reijſs de zhuden je bil vni majhini glash ǀ Je reſs de je bulshi biti mosh, kakor shena na tem ſvejtu ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani Poeti pravio ǀ Nei li res de ti ſi norz ǀ je reish, de Shene veliku vekshi revam só podvarshene, kokar Moshe ǀ Je rejſhc de Philoſophi ſo djali, de Svesde, inu nebu ſo Gospodar ta ſemle ǀ je rejſde on je dober meni, inu she bulshi ſim jest njemu
resničen -čna prid. 1. resničen: EN resnizhen im. ed. m, inu huale vureden priguvor je taisti ǀ aku je reſnizhen im. ed. m leta shrai ǀ ta je en ſtari priguvor, ali riſnizhen im. ed. m ǀ puſtimo my neſtrani vſe lete prizhe, de ſi lih resnizhne tož. mn. ž ǀ meneozh de vſai lety bodo brumne, zhiſte, reſnizhe tož. mn. ž, inu ſvete beſſede imeli 2. pravi: S. Bernardus je bil en resnizhni im. ed. m dol., pravi, inu nikar fabelski Hercules ǀ Neverovajte Nem. Nem. temu folsh Preroku, ampak timu reſnizhnimu daj. ed. m Svetimu Auguſtinu ǀ ſami troshti nebeski ſo resnizhni im. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali te riſnizhna tož. mn. s zhudeſsa gnade S. Duha 3. pošten: leta Mojſter je bil en dober mosh, pravizhen, inu resnizhen im. ed. m ǀ aku G. Bug je vſmilen, inu dobrutliu, de je tudi reſnizhin im. ed. m, inu pravizhin ǀ nihdar ene riſnizhne rod. ed. ž beſsede s'vaſhih vſt nej bilu shlishat ǀ vſy ludje mene shtimaio s' eniga pravizhniga, inu resnizhiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ Bug sapovei, de imamo vſmileni, zhiſti, pravizhni, inu resnizhni im. mn. m biti primer.> kateri je bil reſnizhnishi im. ed. m ſo sa oblaſtnika zhes te druge poſtavili
retorik -a m retor, govornik: Retorici im. mn. od zhuda ſò mutaſti poſtali (III, 2) ← nem. Rhetoriker ← lat. rhētoricus ‛govorniški’ ← gr. ῥητορικός. Možen je tudi citatni nastavek retoricus.
rihtati nedov. soditi ali usmrtiti: kadar drugi dan ſo imeli ſodit, inu rihtat nedol. Petra, on je ſlatku ſpal (III, 406) ← nem. richten < srvnem. rihten ‛soditi, obsoditi, usmrtiti’
rihtik prisl. pošteno: tuoje dolge rihtik plazhash (I/2, 24) ← nem. richtig ‛prav, pošteno’
rink m obroč: Vdaj tvoje noge v' njegove ſpune, inu tvoje garlu v' nje shelesni uratni rink tož. ed. (IV, 141) ← nem. Ring ‛obroč’
rotovž m mestna hiša: ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa Ceſſaria, kateri enu jutru po navadi je shal na rotoush tož. ed. (IV, 399) ← nem. Rathaus < srvnem. rāthūs ‛mestna hiša’
roženkranc -a m rožni venec, tj. 1. molitev rožni venec: molim en dell Svetiga Roshenkranza rod. ed. ǀ kaj s' eno veliko andoht ty Angely prutu S. Roshenkranzu daj. ed. imaio ǀ povei meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz tož. ed. ǀ 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz tož. ed. je molil ǀ ſak dan S. Roshenkronz tož. ed. je molila ǀ Imate S. Roſſenkranz tož. ed. molit, inu nikar burffle, inu kegle okuli metat ǀ per s. Roshenkranzu mest. ed. vam nej mogozhe zhuti ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza, tete, priatela, inu priatelze s' enim S. Roshenkranzam or. ed. 2. na nit ali verižico nanizane kroglice za štetje pri molitvi rožni venec: ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage bele perſij kasala, roshenkranz tož. ed. v'rokah dershala ǀ veno roko vſame en velik Roshenkranz tož. ed., v'to drugo eno dolgo palzo ǀ cell dan v'zerkvi tizhj, Rosenkranz tož. ed. v'roki dershj, inu drema ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio, roshenkronz tož. ed., inu Boshyo Martro v'roke mu postavio ǀ na mejſti S. Roshenkranza rod. ed., Quarte, inu maiolike v' rokah dershite ǀ s' Roshenkranzam or. ed. ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze tož. mn. na oknu obejſsi ǀ kateri bi v'rokah roſſenkranze tož. mn., almoshne, inu dobra Bogu dopadezha della imeli ← nem. Rosenkranz ‛rožni venec’; molitev se praviloma navaja s prilastkom sveti, priprava pa le izjemoma.
Rudolfus -fa m osebno lastno ime Rudolf: Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus im. ed. ta I (III, 204) ǀ je G. Bug taku obilnu polonal de Rudolffa tož. ed. inu njegou Rod na Stol teh Ceſſarjou je polsdignil (V, 158) ǀ obilnu vaſs bò polonal, kakor je bil polonal Groffa Rudolpha tož. ed. od Habſpurga (V, 158) Rúdolf I. hábsburški (1218–91), nem. cesar
Rupertus -ta m osebno lastno ime Rupert, Robert: s. Rupertus im. ed. pravi ǀ Inu S. Rupertus im. ed. Appat pravi ǀ kateru poterdi Rupertus im. ed. Abbas ǀ Piſhe Rupertus im. ed. Olcot ǀ ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus im. ed. olkot ǀ S: Bupertus im. ed. Appat naſs opomina ǀ pravi Ruppertus im. ed. Abbas ǀ Samerkajte Nem. Nem. beſſede Appata Ruperta rod. ed. 1. Sv. Rupert iz Ottobeuerna (umrl 1145), opat 2. → Olkot; → Robertus, → Rubertus
Saksonar -ja m prebivalsko lastno ime Saksonec, Sas: S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom daj. mn. desh ſproſſil (IV, 438) ǀ Engelendery, kadar she Chatholish ſò bili, eny ſo ſe vojskovali s' Saxonery or. mn. (V, 257) Saksónci, imenovani tudi Sási, prebivalci nem. dežele Saške
scepter -tra m žezlo: Chrish je ſcepter im. ed. mojga krajleveſtva ǀ Sardanapalus Niniviterski krajl namejsti mezha, inu ſceptra rod. ed. je preſelzo v'rokah dershal ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter tož. ed. is roke vsame ǀ je dershala kuglo tiga ſvejta, inu Scepter tož. ed. ǀ imei upajne, de bò Scepter tož. ed. ſvoje miloſti k' tebi perpognil ǀ je bila vſela szepter tož. ed. tiga ſvejta ǀ Krajl prezei perpogne pruti Eſteri ſvoi slati Scepterk' tož. ed.+ ſnaminu, de nie proshna je vshlishena ǀ lepota, sdrauje, veſſelje, krajleve krone, inu ſceptri im. mn. ← nem. Szepter ← lat. sceptrum ← gr. σκῆπτρον ‛žezlo, palica’ → izceran
segniti -nem dov. seči: v' skledo ſegne 3. ed., ter frishnu jei (V, 466)
sestra -e ž 1. sestra: Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine: MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica: Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra: proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
setimski -a prid. šitimski: Kaj menish sapelat Nem. Nem. kakor ſi bil sapelal vne maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali v' tej Settimski mest. ed. ž desheli, od katerih Svetu Piſſmu pravi (V, 163) Šitím, lat. V Settim (SP 4 Mz 25,1), dežela Moabcev
sin -u/-(ov)a m sin: kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba
skapulir -ja m škapulir: Scapulir im. ed. je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila ǀ od tiga S. Scapulirja rod. ed. ſmejm rezhi ǀ ozha ſe je bil sgreval, od hudizha lozhil, inu andohtliu S. Scapulirju daj. ed. ratal ǀ ta Sveti Scapulir tož. ed. mu je bil dal ǀ je dala ſcapulir tož. ed. ſtorien is nje sukine ← nem. Skapulier ← srlat. scapularium iz lat. scapulae ‛lopatice, pleče’
sklednica -e ž želva: je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo tož. ed. ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze im. mn. imenovane ǀ taiſtem pishatom nej druſiga dajal jeſti ampak meſſu teh skledenz rod. mn., taku de pishata ſo vſo naturo teh skledenz rod. mn. na ſebe potegnile Pojmovanje želve kot vrste žabe je kakor v nem. Schildkrote ‛želva’.
skleniti -nem dov. 1. ugotoviti, predvideti: jeſt drusiga nemorem sklenit nedol., ampak de G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ is mirakelnou ſe more sklenit nedol. ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ is tiga sklenem 1. ed., de je Krail nebeſkiga krajleſtva ǀ shiher sklenesh 2. ed., de nebeſku krajleſtvu je tvoje ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu, sklene 3. ed. rekozh ǀ S'klene 3. ed. S. Bernardus ǀ od ene takushne dushe shiher ſe ſklene 3. ed. de bo pogublena ǀ Kir ta Vuzheni Selina slene 3. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden, prezej sklenemo 1. mn. de bò na gauge obſojen ǀ shiher sklenete 2. mn. de v' nebeski Jeruſalem shlishi ǀ shiher sklenite 2. mn., de bo en dober drev ǀ kadar ſoſſedje vidio, de Mosh je veſſel, skleneio 3. mn. de Shena je Synu rodila ǀ Vsy Theologi sklenejo 3. mn., Kakor ta Vuzheni Suarez je sapiſsal ǀ Sedaj is tega doli vſimimo, sklenimo vel. 1. mn., inu rezimo ǀ Sdaj sklenite vel. 2. mn. vy greshnize, inu greshniki, koku vam ſe bò godilu na ſodni dan ǀ sakaj tedaj bi jeſt nesklenil +del. ed. m, de vſy bote isvelizhani ǀ Arzati bodo sklenili del. mn. m de bolesan je nevarna 2. končati: vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo skleniti nedol. ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo sklenem 1. ed. ǀ Skelenem 1. ed. s'tem Kar piſſe Ruffinus ǀ S. Klenem 1. ed. s'taisimi beſsedami, Katere enkrat S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi ǀ shlene 3. ed., Gospud Dohtar pomogajtemi ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo 3. mn. ǀ Satorai bom sklenil del. ed. m s'Tertullianam ǀ bom sklenu del. ed. m s'S: Bernardam ǀ Andohtlivu; inu brumnu shivite, de andohtlivu bote tudi sklenilè del. mn. ž vashe shiveine 3. dogovoriti se: K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora, de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil del. ed. m ǀ kadaj bodo myr sklenili del. mn. m s' ludmy ǀ ſhenitovajne ſo bily ſklenili del. mn. m 4. odločiti se: Gospud Bug, kadar je bil sklenil del. ed. m zhloveka ſtuarit po ſvoim pildu ǀ od vekoma je sklenu del. ed. m, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila del. ed. ž s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ Iudje kadar ſo bily sklenili del. mn. m de hozheo Christusa vumorit ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili del. mn. m, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat
skozi2 predl. s tož. 1. skozi: skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila ǀ gleda s'kusi eno shpralizo ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa vidit mogal ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize 2. s posredovanjem, s pomočjo, z: skuſi Ieremia mozhnu ſe toshi ǀ aku li my skuſi naſhe grehe nebomo ſe neuredni ſturili, te S. proshne delleſhni ratat ǀ s'kusi greh taku ſlap rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ S. Roka je Bug oskerbel s'kuſi eniga pſa ǀ ſte vejdili kaj ſim jest skusi vſta Saphonia djal ǀ Vſakoteri pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco ǀ muzh is Katero Bug je bil pognadal Mario Divizo, de skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo ǀ Bug tebe s' kuſi Pridigarje h'tebi vabi ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus ǀ Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ je te ner lepshi della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo ǀ s'huſi Kateru nam hozhe dat sastopit de nar raijshi prebiva v'nashm, ſerzu ǀ de bi ſe resodela miloſt Boshia shuſii njega Drugi pomen je kalk po nem. durch; → vseskozi
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati: Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati: aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se: Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo: Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga: Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav: sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
solicitator m odvetnik: Bo uni Flegar, uni Shribar, Dohtar, Solicitator im. ed. (IV, 294) ← avstr. nem. Sollizitator ‛odvetnik’ ← lat. sollicitātor ‛hujskač’
spodmakniti -nem dov. → spodmekniti
spodrsniti -nem dov. spodrsniti: kadar moli, ſe njemu sdj de preklina; de ſe li spodershne 3. ed., ſodi de je pian (V, 355) ǀ ſi ſe ven kamen vdaril, ali spodersnil del. ed. m (V, 406)
spomniti -im dov. 1. pomisliti: na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se: nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se: Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
spotakniti -nem dov. → spotekniti
spovedovati -ujem/-am nedov. spovedovati se: taiſti bogati mosh, katiri je ſpovedoval del. ed. m ſvoje golufie, inu odertie ǀ Mi vejmo de je bila v' Brataushzhini Nem. Mariæ Divize, ter leto fliſſik jo je opraulala molila ſpoveduvala del. ed. ž, ohajala inu k' Sveti Proceſſij prishla spovedovati se spovedovati se: ſe sazhne spoveduati nedol. ǀ Ozha te neſrezhne, inu greshne je menil de ſe spoveduie 3. ed. ǀ Kadar ta greshni ſe njemu ſpoveduje 3. ed. ǀ ſe spoveduje 3. ed., inu obhaja ǀ Kateri po gostem ſe ſpoveduajo 3. mn. ǀ uni Pariſienſi Dohtar, katiri s' pravo grevingo ſe nej ſpovedoval del. ed. m ǀ do vekoma ſim fardaman, dokler ſe nej ſim prau spovedoval del. ed. m Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedovati.
srčno prisl. srčno, pogumno, vneto: Sholnier veſſelu, inu ſerzhnu gre na vojsko ǀ Li ſerzhnu pojdi v'ægypt, Sakaj bom tebi pomagal ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem ǀ mertuaſhke shlake ſerzhnu preneſſe ǀ te paklenske lintvorne, de taiſte bomo ſarzhnu premagali ǀ szersnu odgovorij Balaam primer.> inu sa volo tiga ſerzhnejshi ſe ſponesli
stakniti -nem dov. → iztekniti
stamcer m kamnosek: en stamzer im. ed. pak pred Ceſarjom Klezhi, vezh ſort Kaminu v'rokah dershi (I/2, 89) ← nem. Steinmetz(er) ‛kamnosek’ < srvnem. steinmetze
stan -u m 1. stanje: Polè, v' kakushen neſrezhen ſtan tož. ed. greh tiga … reuniga zhloveka perpravi ǀ ta greshni zhlovek ſposna ſvoj nevarni ſtan tož. ed., ſe k' G. Bogu is praviga ſerza oberne ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu mest. ed., gà pustileſhati ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu mest. ed. te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila ǀ leta Syn veliko shaloſt pozhuti, sakaj on je v' ſtani mest. ed. taiſto erbeſzhino vshivat ǀ Kakor pak dusha ſe lozhi od teleſſa, takrat je v' ſtani mest. ed., de bi mogla Boga vidit 2. stan, tj. človekovo stanje glede na zakonsko zvezo, poklic ali družbeni sloj: ſakonski ſtan im. ed. je veliku teshei kakor ledig ǀ ta duhouni ſtan im. ed. ſe je bil pre teshak sdel ǀ Stan im. ed. teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga ſtanu rod. ed. ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu rod. ed. ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu daj. ed. ſpodobnyh ǀ sakaj ste v'sakonski ſtan tož. ed. ſtopile ǀ nekiteri kmetushki ſtan tož. ed. malu shtimaio ǀ Kadar Bug bi ne bil mene v'ta duhouni stan tož. ed. poklizal ǀ koku ſte v'vashim duhounim ſtanu mest. ed. shiveli ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu mest. ed. oſtati ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu rod. mn. ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vſyh ſtanu rod. mn. moshke pershone, Krajly, Papeshi, Firshti, Mashniki, Dohtary, Shlahniki, Purgary, inu Gmain moshie ſo sheleli, inu pomagali Chriſtuſa umorit ǀ vſym pred ozhy poſtavim Davida, kateri je vſe ſtani tož. mn. skuſil ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany tož. mn. teh ludy ǀ uſe ludij, vſe ſtanij tož. mn. uabi k'ohzeti Nebeſhki ǀ S. Martin je try ſtane tož. mn. imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ vſih treh ſtanih mest. mn. ſe je taku dobru ſadershal ǀ Nam lepu Sveti Martini vſyh ſtanah mest. mn., kakor dalaj Nem. Nem. bodo shlishali
stanovit -a prid. trden: ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite rod. ed. ž, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala, inu ſe neszerala ǀ Stanoviti im. mn. m oſtanite Nem. Nem. ter nepuſtite ſe is tiga dobriga mejſta vashiga napreivſetja ganiti ǀ ſtvjte ſtonoviti im. mn. m per letej S. pejſſmi ǀ ſvejsde pak s' meiſta ſe neganeio, ampak ſtonovite im. mn. ž oſtaneio Zapisi s korenskim o kažejo na vokalno harmonijo.
stanovitnost -i ž trajnost, trdnost, neomajnost: s'gnado te ſtonouitnoſti rod. ed. v'shlushbi Boshj zirana ǀ imaio leta tadu, de ſtanovitnoſti rod. ed. nimaio, ampak mineo kakor de bi s' ozhmy trenu ǀ Vſe kar vy Nem. Nem. na ſvejti lubite, nima ſtanovitnoſti rod. ed., ampak kakor, de bi s'ozhmy trenu mini ǀ vſe zhaſty, kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti rod. ed., ampak isgineio, kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ſa dar te ſtonovitnoſti rod. ed. proſſite ǀ takorshne ſo vſe rezhy tiga ſvejtà, ſakaj nimaio ſtonovitnoſti rod. ed. ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt tož. ed. S. Juria ǀ Jeſt pak nad ſtonovitnoſtio or. ed. Gospodizhne Claræ ſe ne zhudim Zapisi s korenskim o kažejo na vokalno harmonijo.
staviti -im dvovid. postaviti, postavljati: sakaj tedaj fige gori ſtavish 2. ed., dokler ſo tudi urozhe naturæ ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio, ſukajo thkaio, mozhio, na ſonze ſtauio 3. mn., na lufft ga obejſyo, inu v' druſih vishah ga martraio ǀ kadar bi blatu na ozheſsa stavil del. ed. m bi mogal oſlèpiti ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili del. mn. m gori staviti postaviti na igro: ſobe s'uſt ſi je puſtil drejti, ter yh gori ſtauil del. ed. m dokler vſe je bil ſgubil naprej staviti dov. pokazati (?): Varite ſe Nem. Nem. od tiga paklenskiga golufa, kateri vam miloſt boshio naprej ſtavi 3. ed., nikar vshe de bi vy lete deleshni ratali, ampak de bi ſe ferbeshnu v' grehe podali Zveza naprej staviti je domnevno kalk po nem. vorstellen ‛predstaviti, pokazati’.
stegniti -nem dov. → raztegniti
stisniti -nem dov. 1. stisniti: Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti: rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se: morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve: Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se: semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio
sultan -a m sultan: je bil shal pridigvat Turkam ta S. Evangeli, inu Sultana tož. ed. je bil k' pravi veri perpravil (III, 517) ← nem. Sultan, it. sultano ← turš. sultan ← arab. sulṭān ‛vladar’
sunamitarski -a prid. šunemski: kaj menite Nem. Nem. koku je bila una Sunamiterska im. ed. ž shena ſposnala, de Elias je en Svet Mosh ǀ hualeshen ſe iskasal taiſti Sunamiterski daj. ed. ž sheni ǀ Spumnite Nem. Nem. na uno Sunamitersko tož. ed. ž Sheno Šuném, lat. V Sunem (SP Joz 19,2), mesto v Palestini
suniti -nem dov. suniti, poriniti: bi utegnili mene v' leta ogin ſunit nedol. ǀ ta Duhouni s'nogo jo po shtengah ſuni 3. ed. ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò ſunil del. ed. m ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili del. mn. m Nastavitev sedanjiške oblike je pravilna pod pogojem, da je zapis ſuni hiperkorekten, prim. tako pridi namesto pride.
surgam cit. 1. ed. prih. vstal bom: Taku rezite vy Nem. Nem. Surgam; jest gori hozhem vſtati s'te jame te nezhistosti, nevoſhlivoſti & c. (I/2, 77) 1. ed. prih. lat. glagola surgere ‛vstati’ je tu iz predhodno navedenega citata lat. V Surgam et ibo ad patrem meum ‛Vstal bom in pojdem k očetu’ (SP Lk 15,18).
Surius m osebno lastno ime Surij: Piſſe Surius im. ed. v' lebni S. Severina ǀ Zhudu veliku piſſe Surius im. ed. od Svetiga Luciana ǀ Pishe surius: im. ed. De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje ǀ Pishe ſurius im. ed. od S. Martiniana Puszhaunika Lavréncij Súrij, srlat. Laurentius Surius (1522–78), nem. hagiologist
Suson -a m osebno lastno ime Suso: K'poterdeinu tiga ſamerkajte kar pishe Surius od tiga isvoleniga Suſona rod. ed. (V, 101) ǀ letu je bila povedala ena dusha Henricuſu Suſonu daj. ed. (V, 628) Bl. Hênrik Súso (pribl. 1295–1366), nem. mistik
Sveto pismo -ega -a s stvarno lastno ime Sveto pismo: S. Piſſmu im. ed. tudi huali Suſanno ǀ kakor S: Piſsmu im. ed. pravi ǀ S. Piſmu im. ed. pravi od Iacoba, inu od Eſova ǀ S. piſmu im. ed. yh imenva otroke hudizhave ǀ kakor S. Piſſum im. ed. nam hozhe dati ſaſtopit ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma rod. ed. ǀ Kakor is svetiga piſsma rod. ed. ſe doli vſame ǀ vuzhi takorshen vuk kateri je ſuper S. Piſſmu daj. ed. ǀ on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu tož. ed. Stariga, inu Noviga Teſtamenta ǀ Leta kateri S. Piſſmu tož. ed. je bral ǀ berite S. piſsmu tož. ed. ǀ berem v' Svetim Piſſmi mest. ed., de Abram en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi mest. ed. ǀ samerkam v'S. Piſmi mest. ed. en lep ſpomin ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu mest. ed. samerkane 4. ſuſebne ſkale ǀ Vſe letu hozhem s'Svetem Piſſmam or. ed. iskaſat ǀ leto poterdem s'S. piſsmom or. ed. Zvezo Svéto písmo, ki je kalk po nem. Heilige Schrift, kot pojasnilo naslova uporabi že Dalmatin v Bibliji 1584.
svetovati -am dvovid. svetovati: je bil ſazhel ſvetovat nedol. Ceſsarju, de bi imel ſvojo vojsko poſlat Zhes lashko deshelo ǀ jest ſim ſi naprej vſel danaſs Nem. Nem. svetouat nedol., inu vuzhiti ǀ kir zviblaio pravu Svetovati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat nedol. malzhati, ali pak govoriti ǀ kar ieſt tebi ſvetovam 1. ed., aku ſe nezhesh kaſsati ǀ vaſs sfetovam 1. ed. s'S. Cyprianam ǀ satoraj jeſt tebi ſvetvam 1. ed. moj priatel ǀ S. Duh naſs opomina, inu ſvetova 3. ed. ǀ ſvetoua 3. ed. njemu, de bi vſak dan imel S. Maſho shlishat ǀ S. Duh ſvejtoua 3. ed. v' takorshni neuarnosti v' grob pojti ǀ u ſvetovajo 3. mn. de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo ǀ obenimu nebom ſvetoval del. ed. m, de bi imel sapuſtit, ali ſaurashit ta ſvejt ǀ je tudi svetoval del. ed. m S. Ioannes vnimu preuſetnimu ǀ raunu letuje sfetoval del. ed. m David rekozh ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju ſvetval del. ed. m ǀ ſturite tu kar je ſvetovala del. ed. ž ta modra Iudit ſvoje Purgarje rekozh ǀ malzhajnie ſo stonovitnu ti S. S. PushauniKi, inu shlushabniki Boshij dershali, inu druge dershati vuzhili, inu ſuejtuali del. mn. m svetovati se posvetovati se: satorai je lete vſe skusi pred ſvoimy oyhmy imel, inu s'taistimy ſe je ſvetnval del. ed. m
šelmarija -e ž 1. nespodobna norčija: veliku ludy ſe najde, kateri malukej dellaio v' prasnik, kakor v' dellaunik, inu taiſtiga dopernashajo v' jegrah, v' oshtariah, v' pleſsoh, v' shelmarij mest. ed. ǀ v'jegrah, v'oshteriah, v'pleſsoh, v'shelmarij mest. ed., inu v'grehoh ǀ Ta golufni shelim, on vam da saſtopit, de je vshe enaſtara navada ob Puſti dobre vole biti, ſe shemit, inu v' mashkarah okuli ſe klatit, vſe norzhie sazheti, inu shelmarie tož. mn. tribat ǀ de ſi lih shelmarje tož. mn., inu loterije tribajo 2. sleparija, sleparstvo: ti hudobni ſi vſe moie gnade na hudu obernil: tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij daj. ed., tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig sirotiz ǀ Jeſt hozhem pred ozhy njegovih priatelou poſtavit njega faratarie, inu shelmarie tož. mn., de nebodò od njega ſapelani ty preproſti ← star. nem. Schelmerei ‛nizkotnost, hudobnost’
šimelj m šimelj, tj. konj belkaste barve: v'shtalo tezhe gledat zhe njega ſtari shimil im. ed. je shivu (V, 38) ← nem. Schimmel ‛konj belkaste barve, šimelj’
šlosar -ja m ključavničar: Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … shloſar im. ed. ſvoio pilo (II, 312) ǀ Ieſt ſim en kovazh, inu shloſſar im. ed. (V, 39) ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary im. mn. po exempelnu S. Eulogiusa ſturili (V, 39) ← nem. Schlosser < srvnem. schloʒʒer ‛ključavničar’ → služabnica
šmajhlati se -am se nedov. prilizovati se, hinavsko se dobrikati: ona ſe ſna Liſat, radovat, inu ſmaihlat nedol. okuli zhloveka ǀ blagar temu, kateri sna lagat, inu ſe shmaihlat nedol. ǀ Kadar nar ble okuli tebe ſe shmajhla 3. ed. ǀ de ſi lih s' repam ſe shmajhla 3. ed. mu nej veruati ǀ li taiſte Pridigarie radi poshlushat hodio, kateri fabale pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio 3. mn. ← nem. schmeicheln ‛laskati, prilizovati se’ < srvnem. smeicheln ‛prilizovati se’
španiš prisl. špansko: S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish &c (III, 305) ← nem. spanisch ‛špansko’
šparati -am nedov. hraniti, varčevati: jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati, ſadobiti, inn shparat nedol. de bi jest, inu moij otrozi en koſs kruha imeli ǀ taiſtu imash shparat nedol., inu varvat ǀ kar je mogozhe ſhparat nedol., inu ſadobiti ǀ katera ne shpara 3. ed. temuzh ſadeua, katera neſpraula, temuzh reſtreſsa ǀ My shparamo 1. mn., ſtiskamo, nuzh, inu dan ſe fliſſamo ǀ nej ſim shparala del. ed. ž danarie, ne muie, ne obene rezhi ← nem. sparen ‛varčevati’
špas -a m šala, zabava: imaio glavo polno teh shpaſſu rod. mn., inu lushtu, katire ob puſtu ſo tribali ǀ quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom daj. mn. … ſo slavu dali ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale, inu shpaſſe tož. mn. shnio imele ǀ Takorshne shpaſſe tož. mn., inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal ǀ de s'tajſto bò ſvoje lushte, inu shpaſse tož. mn. imel ← nem. Spaß ‛šala, zabava, kratek čas’ ← it. spasso ‛zabava’
špeglast prid. jabolčno siv: Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan, shpeglaſt tož. ed. m, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau (V, 427) Pomen je nastavljen po zapisu pri Kastelec-Vorencu: ṡhpéglaſti koyn, en koîn jabulzhne ſive farbe ‛equus scutalutus’. Prim. tudi nem. spiegelblank ‛svetel kot ogledalo’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjskega vratu, in spiegelhaarig ‛s kakor ogledalo svetlečo dlako’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjske dlake; → špegel.
špeglati se -am se nedov. 1. ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat nedol. de sledni madesh, sledni greh samerkamo ǀ Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla 3. ed. de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat 2. zgledovati se: Nad tabo S. Pomozhniza Nasha cell ſvejt ima urshoh ſe shpeglat nedol., inu zhudit ǀ Shpeiglaiteſe vel. 2. mn. nad letem merlizham, premislite kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie ← nem. sich spiegeln ‛ogledovati se, zgledovati se’; → špegel
špegli -lov m mn. očala: aku ſo ardezhi shpegli im. mn., taku vſe ardezhu njemu naprei pride ǀ pres shpeglu rod. mn. nej nezh vidila ǀ Kadar je s'hiſhe shla, taku je shpegle tož. mn. na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge pogledala ǀ Kakor edn gleda s' shpegli or. mn. selenimi tiga ſaurashtva diaine ſvoiga blishniga ← bav. nem. (Augen)spiegel ‛očala’
špektakel m prizor: ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni shpektakel tož. ed. gledat (I/2, 213) ǀ kadarta neſrezhni ozha leta strashni ſhpektakel tož. ed. vidi, prepovei hishnim de obenimu nemò povedat (I/1, 231) ← nem. Spektakel ← lat. spectāculum ‛prizor, pogled, gledališče’; → spektakel
špica -e ž bodica, konica: eniga ubode ena shpiza im. ed., tega druſiga ubodeio duei, ali try shpize im. mn. ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne shpiz rod. mn. ǀ truplu pò shpizah mest. mn. ſe je reſreſalu ǀ s' shpizami or. mn. teh nadluh ← nem. Spitze ‛konica, bodica’
špital -a m bolnišnica: sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat, inu v' Rimi en velik shpetau tož. ed. sa te vboge popotne ludy ǀ grè v' shpetau tož. ed., kir ſó ty kushni leshali ǀ en velik shpitau tož. ed. je bila puſtila ſydat ǀ ijh v' meſtu puſtè, inu v' shpetal tož. ed. poſtavio ǀ on ſe je bil puſtil v'shpetau tož. ed. neſti ǀ ga je raishi v'shpital tož. ed. poſlal ǀ Ta drugi Syn oblubi … velike almoshne Zerkuam, inu shpetalam daj. mn. dati ǀ katere je obiskati hodel v' te shpitale tož. mn. ǀ de bi kushnem, inu gobavim v' shpitalah mest. mn. ſtregil ← nem. Spital ← srlat. hospitale ‛bolnišnica’
šprikla -e ž prečka pri lestvi: ena shprikla im. ed. ſe vlomi, ter ta shena doli barbuti (I/2, 196) ǀ na ſhpriklah mest. mn. tijh luiter je vidil nekatere dushe ſtati (II, 383) ← bav. nem. Sprittel ‛prečka pri lestvi, paličica, deščica’
špringarji -jev m mn. okovi: drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie tož. mn., v'katere ſo yh ſtavili (I/1, 93) ǀ ſe poſtavio v' Shpringarie tož. mn. te Clauſuræ (IV, 145) ǀ v' shelesne shpringarje tož. mn. ga poſtavio, jezho ga vershejo (IV, 142) ← štaj. nem. Springer ‛okovi’; prim. pri Pohlinu shpringarji ‛Fußeisen, compedes’.
šraj -a m kričanje, vpitje: dokler hlapzi nej ſo prishli gledat kaj taisti shraj im. ed. pomeni ǀ lepe shtime teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj im. ed. teh shab ǀ ſodi de ta shrai im. ed. pomeni de mei folkam je boj ǀ En dan vidi Chriſtus veliku ludy okuli ſvojh Iogru, kateri ſo en velik shraj tož. ed. imeli ǀ na leta shrai tož. ed. ſo tekle gledat te druge dekle ǀ s' velikem shrajam or. ed., inu shpotam ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem shrajom or. ed. pojti ← nem. Schrei ‛krik’
šrajati -am nedov. kričati, vpiti: ona sazhne shraiat nedol. na vus glaſs ǀ na vus glaſs sazhne shrajat nedol., inu vpyti ǀ sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati nedol. ǀ kaj je tebi fardamana kazha, de taku groſovitu shraiash 2. ed. ǀ aku en denar upije, inu shraja 3. ed. povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Sabſtoin en Mashnik shraja 3. ed. na Pridishinzi, de bi imeli greha ſe varvat ǀ ta kateri prau moli k' Gospudu Bogu shraia 3. ed., je djal S. Auguſtinus ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate 2. mn., kregate, kounete ǀ otrozy po hishi shrajeio 3. mn., inu jokaio ǀ Oh koku sdihaio, shraiaio 3. mn., inu iamraio ǀ neusmilenu ga vlazhio, shraieio 3. mn., inu tauzheio ǀ v'vashi shtali shraiejo 3. mn. ǀ Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo 3. mn., plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Nikar nemolzhite, ampak govorite, inu na vus glaſſ shrajaite vel. 2. mn. ǀ otrok she ble je shrajal del. ed. m ǀ Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial del. ed. m ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali del. mn. m, inu na pomozh klizali ǀ de bi vſe ſe derle, inu shrajale del. mn. ž ← nem. schreien ‛kričati, vpiti’; → šraj
štercar m potepuh: kadar bi en shterzar im. ed., en potepuh k' vam prishal (I/1, 60) ← bav. nem. Störzer, Sterzer ‛postopač, potepuh’
štih -a m vbod s šivanko, šiv: je bila slepa ratala, de shtiha rod. ed. nej vidla ǀ en shtih tož. ed. sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi ǀ de sa vſakaterim shtiham or. ed. en glashik vina bi popili ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala, kulikajn shtihu rod. mn. ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila v štihu pustiti dov. pustiti nedokončano: kakor je shlishala 11. biti na uri je uſe v' shtihi puſtila del. ed. ž, inu damu tekla v štihu zapustiti dov. pustiti nedokončano: Leta kadar je vidil de meſtu je gorelu vſe kar je imel je bil v' shtihi sapuſtil del. ed. m ← srvnem. stich ‛vbod’; zvezi v štihu pustiti in v štihu zapustiti sta kalka po nem. im Stiche lassen ‛pustiti nedokončano, opustiti’.
štikan -a prid. 1. štikan, vezen: fazonetel, v'katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana im. ed. ž (III, 60) 2. vdelan: je bila ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi kamini shtikana im. ed. ž (I/1, 85) Tvorjeno iz štikati ← nem. sticken ‛vesti’.
štikeljc -a m glasbeni komad: morebiti de nei potrebnu ſe per zaiti h' temu boiu, h' tej Comedy, h' temu shtikilzu daj. ed., h' tei raishi perpraulat ǀ Muſikonti, kadar imaio en novu shtikilz tož. ed. peiti, ali goſti ǀ Leta je ena Muſika, per kateri ſe eni shtikilzi im. mn. godeio, katire zhlovek nej nikuli shlishal ǀ jeſt nej ſim nikuli na leto Comedio mislil, ni takorshne shtikilze tož. mn. shlishal, ni h' takorshnimu boju, inu raishi perpraulau ← nem. Stücklein ‛pesem’ < ‛košček’
štok m skrinjica za darove: je bila li dua vinaria v' shtok tož. ed. tiga Tempelna poſtavila ← bav. nem. Stock, nem. Opferstock ‛skrinjica za darove’
štola -e ž 1. štola: Shtola im. ed. pomeni keteno (III, 83) ǀ shtolo tož. ed. vsame, inu sazhne Hudizha pregajnat (I/2, 27) ǀ Kadar ſtolo tož. ed. okuli ſebe dene (IV, 50) 2. štolnina, tj. pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred: fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo tož. ed., inu kar ym shlishi (IV, 70) ǀ Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat, popolnama shtollo tož. ed. plazhat (IV, 73) ← nem. Stola ← lat. stola ‛dolgo vrhnje oblačilo’ ← gr. στολή ‛oprava, oprema, obleka’
štravs -a m noj: ſhtrauſ im. ed. nemore letejti ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ im. ed. sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio ǀ ſakaj, inu koku shaluje ſtrauſſ im. ed. ǀ Strauſſ im. ed. pak ſvoje jaiza pokopà, inu skrie v' pejſik ǀ ta kateri je bral naturo tiga ſhtrauſa rod. ed. ǀ ſe bere od shtrauſa rod. ed., de ima to naturo ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu rod. mn. ← nem. Strauß ‛noj’; → štrus
študirati -am nedov. študirati: kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat nedol. ǀ je imel try ſini, katere s' mladiga je puſtil shtuderat nedol. ǀ vſaK dan Quartash inu S. Vuzhenike neſhtuderash +2. ed. ǀ On sa vſe shtudera 3. ed. ǀ ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili, preperali, inu shtuderali del. mn. m ǀ arznio Elixier vitæ imenovano, nad katero tulikain lejt ſo ty ſtari Arzaty ſhtudierali del. mn. m ← nem. studieren ← lat. studēre ‛učiti se, študirati’
štuk1 -a m top, kanon: kakor ty shtuki im. mn. branio, de ſaurashniki ſe nemorio, inu neſmeio perblishat ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou rod. mn. je ſtalu ǀ Hudizh ſe neboy mezhou, shtukou rod. mn., inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ Katere vero sakonsko nadershè, ampaK vſyh hudjh shtuku rod. mn. ſo polne ǀ En drugi je nagnen k' vojski, nemore veſſel biti, ampak kadar bobne, inu shtuke tož. mn. shlishi ǀ s' moschetami, inu shtukamy or. mn. pruti nym ſtrelaio ← bav. nem. Stuck ‛top, kanon’, standardno nem. Stück ‛top težkega kalibra’
šturmati dov. napasti: K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom de imaio shturmat nedol. meſtu, inu vſe pod mezh perpravit (II, 68) ← bav. nem. sturmen, nem. stürmen ‛napasti, jurišati’
švoger -gra m svak: vſe skuſi ſo marmrali zhes njo pred Henricusam nye Shfogram or. ed. (III, 566) ǀ je shivela s' Krajlam Herodesham ſvojm Shogram or. ed. (III, 599) ← nem. Schwager ‛svak’
ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
tako1 prisl. tako: ta je taku nepameten de ſe ſmej G: Bogu ſuper postavit ǀ s'kusi greh taku ſlap rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ Bug vener je taku dobrutliu de naſs sa myr proſſi ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne ǀ Tahu en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti ǀ Palemnon s' ſvoio sheno je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel ǀ ſe nenajde greha taku veliziga, nespodobnoſti taſtu ſtrashne de bi tij ohorni ludje tajſte nedopernesli ǀ sakaj ſte tuku neuſmileni prutu tem vbogim tako rekoč tako rekoč: skorai taku rekozh na ſvojga lubiga, inu Zartaniga Syna Chriſtuſa Jeſuſa je bila posabila ǀ sazhne laiat, inu taku rekozh ga proſſit de bi puſtil njemu odprejti ǀ ſo nikateri ſtarishi, kateri takurekozh, kakor porodio nyh otroka na taistiga pasabio
tal -a m 1. del: noge ſo ta sadni tal im. ed. tiga shivota ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij imela, katerih vekshi tall im. ed. duhouni ſo bili ratali ǀ vekshi tal tož. ed. teh sholnerjou bó pobitih ǀ vekshi tall tož. ed. ludy je bil pod bandero Chriſtuſa Jeſuſa perpravil ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tož. dv. tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali im. mn. hishe ſe prau slihaio 2. delež: nebote talla rod. ed. v'Nebeſſih s'mano imeli na svoj tal pripraviti dov. pridobiti na svojo stran: hudizh ſe pofliſſa shene na ſvoj tall perpravit nedol., de potle one druge ſapeleio, katere ſam hudizh ſi neupa ſapelat ǀ Judouska Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit nedol., de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala na tal priti dov. biti dobljen: Zhe pak vam je ena taku huda shena na tal prishla del. ed. ž je vasha shkoda, ſakaj nejſte eno dobro vſeli ← bav. nem. tāl < srvnem. teil ‛del’
talati -am nedov. deliti: Krajl lepe shenkinge vun talla 3. ed. ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove talaio 3. mn. ǀ sposhtuite vashe ſtarishi, inu talaite vel. 2. mn. shnimi ǀ Sa tiga volo talajte vel. 2. mn. tiga capuna, inu karkuli premorite s'vashimi ſtarishy ǀ de bi ti bil talal del. ed. m s' tvojm ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ leta dua edn pred tem drugem ſta s' Jeſuſikam ſvoj frushtik talala del. dv. m ǀ zhe nebote talali del. mn. m s'vashimi ſtarishy ven talati razdeljevati: danarie ſo Jogry hranili, inu tem vernem sa nyh potrebo vun talali del. mn. m ← bav. nem. tālen < srvnem. teilen ‛deliti’
taler -ja m krožnik: de ſonze nej vekshi kakor enu kolù, luna kakor en taler im. ed., ſvesde kakor ena krona (II, 472) ǀ na vſaketeram taleriu mest. ed. je bil en Pushilz (V, 80) ǀ ble ſe poflisash sklede, inu tallerje tož. mn. zhiſte, inu snashne imeti ← bav. nem. Taller ‛krožnik’ ali neposredno ← it. tagliere ‛kuhinjska deska za rezanje’ < vlat. *tāliātōrium k lat. tāliāre ‛cepiti’
Taletes -ta m osebno lastno ime Tales: Ta modri Taletes im. ed. pak bi rekal, nezh bulshiga nej, kakor srezha ǀ Polè Nem. Nem. Taletes im. ed. Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki tiga ſvejta ſe puſti shlishat ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes im. ed. ǀ Inu cilu ena dekla ſe je ſmeiala ſvoimu Goſpudu Thaletu daj. ed. 1. Táles iz Míleta, gr. Θαλῆς (6. stol. pr. Kr.), eden sedmih modrecov; → Tales, → Milesius 2. Neki kralj
Tavlerus -a m osebno lastno ime Tauler: Pishe ta Vuzheni Theologus Taulerus im. ed. (IV, 396) ǀ per ſmerti tiga tudi Taulerus im. ed. ſe je neshal (IV, 396) ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal Tauleruſu daj. ed. (IV, 396 s.) Johannes Tauler (pribl. 1300–61), nem. mistik in pridigar
tavžent -ov in nepreg. štev. tisoč: Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent im. mn. szhiton viſsij ǀ vſy veliku taushentou rod. mn. ſo shpendali s' enu koſſilu, ali vezherjo ǀ tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih ǀ njega bratje Duhounij ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent rod. mn. hudizhu ǀ v'Tempelni pak je bilu veliku tauſhent rod. mn. Iudou ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ Dokler v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ǀ duataushent +rod. dv. rib ǀ dueisetaushent +rod. mn. pershon naſitil ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent +rod. mn. Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Kir je bilu zhes ſtutauſhent +rod. mn. Dush ǀ venem boiu taushent tož. mn. Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v' taushent mest. mn. letah bi nemogal dopovedat ǀ v'mej tulikain taushent or. mn. je bila isvolena ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent +rod. mn. ludij je bilu ← nem. tausend ‛tisoč’
tedaj člen. tedaj: Sakaj tedaj bi meni imelu teshku naprej priti, aku tudi nekateri ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Aku tedaj tulikajn premorio muhe, komary, kobilize, inu grilli, kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga zhloveka ǀ kaj tedaj hozhesh od mene ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ kaj s' ene grehe tadai ti moresh imeiti, de ſe yh n' hozhesh spovedat ǀ Bodite tadaj Nem. Nem. pokorni, bogaboyezhi ǀ Gdu tadej bode meni samerl ǀ nej tedei hodio po tem lahkim poti te lubesni → teda
tekst m besedilo: taku resklada ta s: text tož. ed. Cornelius à lapide ǀ Ta Vuzheni Abulenſis nam lepu resloshj ta Sveti text tož. ed. ǀ Leta text tož. ed. je teshku sgruntat ǀ Leta text tož. ed. S. Piſſma je teshku saſtopit ← nem. Text ‛besedilo’ ← lat. textum ‛besedilo’ < ‛sestava, zgradba, tkanina’
Teofilaktus -ta m osebno lastno ime Teofilakt: Taku pisheo Theophilactus im. ed., Metafraſtes, Niceforus Calixtus, inu drugi Sveti Phiſſary ǀ pravi Theophilatus im. ed. ǀ Theofilactus im. ed. odgovorj ǀ je djal Theofilactus im. ed. ǀ Kir Thèophilatus im. ed. pravi ǀ pravi Theopilactus im. ed. ǀ samerkajte Nem. Nem. beſſede Theophilacta rod. ed. Verjetno je mišljen Teofilákt Óhridski, srgr. Θεοφύλακτος (11. stol.), razlagalec Svetega pisma.
testament -a m oporoka, testament: ſo ſe bili sazheli preperat, inu praudat sa volo teſtamenta rod. ed. ǀ teſtament tož. ed. odprejo ga prebereio, vſaki ſyn je hotel erb biti ǀ shlahta bodo djali de terbei testament tož. ed. ſturiti ǀ neopraulash, kar je v' Teſtamenti mest. ed. sapovedala ǀ njega ozha, inu mati v'teſtamenti mest. ed. mu ſo ſapovedali ← nem. Testament ← lat. testamentum ‛pričevanje’; → Novi testament, → Stari testament
teta -e ž teta: nje teta im. ed. je bila priorza ǀ nje Teta im. ed. Priorza je bila mozhnu shalostna po tej dobri Nuni ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza, tete rod. ed. ǀ Maria Diviza je bila shla obyskati ſvojo Teto tož. ed. Eliſabeth
tinta -e ž tinta: na lete beſſede prezei zherna kakor tinta im. ed. rata ǀ ſe nenajde tinte rod. ed., inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni matteri ǀ neſte gobe katere vſo tinto tož. ed. vſebe potegneio ǀ Angel je s'slatimi pushtobi piſſal, tiga drusiga Miniha s'ſrebernimi pushtobi, eniga drusiga s'tinto or. ed. ← nem. Tinte ← srlat. (aqua) tincta ‛obarvana (voda)’
titel -na m 1. naziv: Origines ſe zhudi de obeniga titilna rod. ed. Iogram tukaj ne da ǀ takrat ti Evangelisti enu zhastitishi ime, inu titil tož. ed. ſo njemu dali ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi ime, inu zhaſtishi Titil tož. ed. imeli dati, sakaj Ozha je enu gmain ime 2. napis: Samerkajte Nem. Nem. cel titil tož. ed. tiga S. Groba. Ieſum quæritis Nazarenum Crucifixum: Surrexit non est hic ← nem. Titel ← lat. titulus ‛napis, naslov, naziv’
tod prisl. od tod vez. zato, zatorej: Kadar Actæon je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti, od tot v'borshtah je prebival ǀ ta druga shivina nijh nej hotla sa bulshi Kakor ſo oni ſami sposnati, od tot tudi jem nej hotla vezh pokorna biti ǀ satorai pravio Bug naſs n'hozhe v'Nebu, od tot nemiſlio vezh na naſhe isvelizhejne ǀ Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida, ſo njega malali s' Leuvio kosho ǀ nej bilu seleniga sgledat v' desheli, od tot velika lakota je bila uſtala ǀ Od tod vſamem perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie, de nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi, de bi skuſi ſveta della ta nebeski vezhni lon ſi sashlushili Kalk po nem. daher ‛od tod’ in ‛zato, zatorej’
toler m tolar: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru vina, en toler im. ed. (II, 72) ǀ kadar sgubè en toler tož. ed., en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio (I/1, 150) ǀ s'en ſam toller tož. ed. mosha farata, inu vero prelomi (IV, 297) ← star. nem. Thaler, skrajšano iz Joachimsthaler po dolini Sankt Joachimstal, danes češ. Jáchymov, kjer so bili rudniki srebra
Tomaž -a m osebno lastno ime Tomaž: Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.
topelt1 nepreg. prid. dvojen: S. Agnes topelt tož. ed. ž martro je bila prestala, namrezh martro te ſmerti, inu ſramoshlivosti ǀ Slon ima topelt tož. ed. s ſerce, enu taku mozhnu de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske … Drugu ſerce ima slabu strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ shkarpian ima topelt tož. mn. s vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij ← bav. nem. toppelt, nem. doppelt ← stfrc. doble < lat. duplus ‛dvojen’; → dopelt1
trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
trdovraten -tna prid. zakrknjen, trmast: Faraon je bil hudoben tardouraten im. ed. m ǀ ta isvoleni Iſraelski Folk je taku tardouraten im. ed. m, de ſe nej puſtil omezhiti skuſi takorshne velike zhuda, inu gnade njemu iskasane ǀ de bi ti zhlovek taku terdouraten im. ed. m bil, Kakar Faraon ǀ ta greshni zhlovik je taku tardauratn im. ed. m de letu Beshije povablejnie ſanizhuje ǀ dokler tardovraten im. ed. m je bil oſtal dusho, inu tellu je bil sgubil ǀ tordouraten im. ed. m, inu ſtonoviten oſtanesh ǀ ta greshni, inu tardouratni im. ed. m dol. Rasbojnik Diſma ſe je bil sgreval ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni im. ed. m dol. folk k'Aronu ǀ Oh terdouratni im. ed. m dol. greshnik! pogledaj v' Nebeſſa ǀ Koku tedaj ti hudobni im. ed. m dol. tordouratni greshnik odnashash se spokorit ǀ Oh hudobna, tardouratna im. ed. ž nehvaleshnoſt takorshnih erbou ǀ de nej tiga tardouratniga rod. ed. m Faraona pogubil ǀ od tiga tordouratniga rod. ed. m Pharaona ǀ sa volo vashe tardouratne rod. ed. ž nepokorshzhine ǀ Vnimu tardouratnimu daj. ed. m greshniku bo upajne dàl skuſi exempel tiga Rasbojnika ǀ videozh ta folk taku grob, neumen, inu tardouraten tož. ed. m ǀ de bi isvelizhal tiga terdouratniga tož. ed. m ži. Faraona, inu Egypzerje ǀ ſilnu teshku je pregovorit eniga tardo uratniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ s'kuſi ſvojo S. Gnado, inu noter daianje slednu greshnu, inu tardovuratnu tož. ed. s ſerze lahku more omezhiti ǀ takushni nej ſo nezh bulshi, kakor ty ſtari tardouratni im. mn. m Iudje ǀ Oh nemarni, inu terdouratni im. mn. m greshniki ǀ skuſi nyh pregreho ſo bily terdouratni im. mn. m ratali ǀ kaj menite tedaj vy tordouratni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ v' prizhe ſe ſo nashli ti preuſetni tardo uratnj im. mn. m Iudij ǀ Ah greshne, inu tardouratne im. mn. ž dushe ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne im. mn. ž, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh rod. mn. Ajdjou perteklu ǀ kar je David od teh terdovratnih rod. mn. Iudou djal ǀ netroshtai ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku k' tem tardouratnem daj. mn. hudizhom ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Terdovratnim daj. mn. pak ǀ te tardouratne tož. mn. m greshnike, inu greshnize bres vſe miloſti bò obſodel h' temu vezhnimu paklenskimu ogniu ǀ k'ſadnimu takorshne terdouratne tož. mn. m she oſtreshi shtraiffa ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne tož. mn. m omezhi ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil te terdòuratne tož. mn. m gresnike ǀ kakor exempel imamo na teh terdouratnih mest. mn. Judou Kalk po nem. hartnäckig ‛trmast, trdovraten’
trdovratnost -i ž zakrknjenost, trma: nei urshoh lufft, ali ſvejsde, ampak nasha hudobnoſt, inu tardouratnoſt im. ed. ǀ Ah hudizhaua takorshna tardauratnoſt im. ed. ǀ Ah obari vaſs Bug Nem. Nem. od takorshne terdourotnoſti rod. ed. ǀ k' vezhni ſmerti bodo sa volo ſvoje tardouratnoſti rod. ed. obſojeni ǀ Faraon skuſi ſvojo tardouratnoſt tož. ed. je bil urshoh ſvojga pogubleina ǀ s'kuſi Samovolnoſt, inu terdouratnoſt tož. ed. teh greshnikou
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 574 zadetkov.