a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-
abecẹ̑da -e ž
ȁbnormȃlen -lna prid.
abonmȃ -ja m
abọ̑rtus -a m
ábota -e ž
abrakadȃbra -e ž
absolȗten -tna prid.
absolvȋrati -am dov. in nedov.
absorbȋrati -am nedov. in dov.
abstinȋrati -am nedov. in dov.
abstrȃkten -tna prid.
absȗrd -a m
acetọ̑n -a m
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
adaptȋrati -am nedov.
adekvȃten -tna prid.
adȋjo medm.
ȃdjektiv -a m
administrácija -e ž
admirȃl -a m
adrenalȋn -a m
adȗt -a m
advȅnt -énta m
advȇrb -a m
advokȃt -a m
aerodinámika -e ž
afẹ̑kt -a m
afȇra -e ž
afinitẹ̑ta -e ž
afirmȋrati -am dov. in nedov.
áfna -e ž
aforīzem -zma m
afrodizȋjak -a m
ȃfta -e ž
ȃga -e m
agȃva -e ž
agȅnt -énta m
agȋlen -lna prid.
agitȋrati -am nedov.
agonȋja -e ž
agrȃren -rna prid.
agregȃt -a m
agresȋja -e ž
agronọ̑m -a m
ȁh medm.,
ahȃ medm.,
ahȃt -a m
ajȃ člen.,
ájbiš -a m
ȃjd -a m
ȃjda -e ž
ȃjdi medm.
ȃjmoht -a m
ȃjs medm.,
akácija -e ž
akademȋja -e ž
akcȅnt -énta m
ákcija -e ž
ȃkna -e ž
ȁko vez.
akọ̑rd1 -a m
akọ̑rd2 -a m
akrobȃt -a m
akrọ̑pola -e ž
aksiọ̑m -a m
ȃkt1 -a m
ȃkt2 -a m
áktovka -e ž
aktuȃlen -lna prid.
akumulȃtor -ja m
akupresȗra -e ž
akupunktȗra -e ž
akústika -e ž
akȗt -a m
akȗten -tna prid.
ȃkuzativ -a m
akvadȗkt -a m
akvamarȋn -a m
akvarẹ̑l -a m
akvárij -a m
akvizícija -e ž
alabāster -tra m
alárm -a m
ȃlbatros -a m
albȋn -a m
ȃlbum -a m
alegorȋja -e ž
alẹ̑ja -e ž
alelȗja -e ž ‛obredni enobesedni velikonočni spev’ in medm.
alergȋja -e ž
alfabẹ̑t -a m
ȃlga -e ž
algẹ̑bra -e ž
algorítem -tma m
alȋbi -ja m
aligȃtor -ja m
aliménti -ov m mn.
alkȃlen -lna prid.
alkohọ̑l -a m
almanāh -a m
alọ̑ja -e ž
ȃlpski -a prid.
ȃlt -a m
alternatȋva -e ž
altruīzem -zma m
alumínij -a m
amalgȃm -a m
amatȇr -ja m
amazọ̑nka -e ž
ambícija -e ž
ambrọ́zija -e ž
ambulȃnta -e ž
amẹ̑ba -e ž
ametȋst -a m
amfiteáter -tra m
āmfora -e ž
amnestȋja -e ž
amọ̑nijak -a m
amortizȋrati -am nedov. in dov.
ampȇr -a m
ampȗla -e ž
amputȋrati -am dov. in nedov.
amulẹ̑t -a m
anahronīzem -zma m
analfabẹ̑t -a m
anȃli -a m mn.
analȋza -e ž
analogȋja -e ž
ȃnanas -a m
anarhȋja -e ž
anatomȋja -e ž
anekdọ̑ta -e ž
anektȋrati -am dov. in nedov.
anemọ̑na -e ž
anestezȋja -e ž
angažȋrati -am dov. in nedov.
ángel -a m
angȋna -e ž
angọ̑ra neskl. prid.
animȋrati -am dov. in nedov.
anọ̑da -e ž
anonȋmen -mna prid.
ȃnorak -a m
antagonīzem -zma m
antẹ̑na -e ž
antibiọ́tik -a m
antȋka -e ž
antikvariȃt -a m
antilọ̑pa -e ž
antipatȋja -e ž
antologȋja -e ž
antracȋt -a m
anuitẹ̑ta -e ž
anulȋrati -am dov. in nedov.
aọ̑rta -e ž
aparȃt -a m
apatȋja -e ž
apẹ̑l -a m
aperitȋv -a m
apetȋt -a m
aplȃvz -a m
apostrọ̑f -a m
apotẹ̑ka -e ž
aprȋl -a m
ȃr1 -a m
ȃra1 -e ž
arabẹ̑ska -e ž
ȃrak -a m
aranžȋrati -am nedov. in dov.
arbíter -tra m
arcnȋja -e ž
arẹ̑na -e ž
arȅst -a m
argumȅnt -énta m
arháičen -čna prid.
arheologȋja -e ž
arhipelȃg -a m
arhitẹ̑kt -a m
arhȋv -a m
árija -e ž
arijȃnec -nca m
árijec -jca m
aristokracȋja -e ž
aritmẹ́tika -e ž
aritmȋja -e ž
arkȃda -e ž
armȃda -e ž
armatȗra -e ž
ȃrnika -e ž
arogȃnca -e ž
arọ̑ma -e ž
artičọ̑ka -e ž
artíkel -kla m
artikulȋrati -am nedov.
artilerȋja -e ž
artȋst -a m
arzẹ̑n -a m
arzenȃl -a m
ȃs1 -a m
asfȃlt -a m
asimilȋrati -am dov. in nedov.
asistȋrati -am nedov.
askẹ̑t -a m
asociácija -e ž
asparȃgus -a m
aspẹ̑kt -a m
asterȋsk -a m
ȃstma -e ž
ȃstra -e ž
astronȃvt -a m
atašẹ̑ -ja m
atavīzem -zma m
ateȋst -a m
atentȃt -a m
atẹ̑st -a m
ātlas1 -a m
ātlas2 -a m
atlẹ̑t -a m
atmosfȇra -e ž
atọ̑l -a m
atọ̑m -a m
atrákcija -e ž
ȃv medm.,
avȃns -a m
avantgȃrda -e ž
ȃvba -e ž
avdiẹ̑nca -e ž
avditọ́rij -a m
āvemarȋja -e ž
avgȗst -a m
avȋzo -a m
ávkcija -e ž
ȃvla -e ž
avokȃdo -a m
avtẹ́ntičen -čna prid.
ȃvto -a m
ȃvtobus -a m
avtogrȃm -a m
avtohtọ̑n -a prid.
avtomȃt -a m
avtomobȋl -a m
avtonomȋja -e ž
āvtor -ja m
avtoritẹ̑ta -e ž
azbẹ̑st -a m
azȋl -a m
ȃzimut -a m
azȗr -a m
ažȗren -rna prid.
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
bȃc -a m
bacȋl -a m
bȃdminton -a m
bagatẹ̑la -e ž
báger -gra in -ja m
bȃjar -ja m
bajonẹ̑t -a m
bakalȃr -ja m
bakelȋt -a m
bȃkla -e ž
bȃkšiš -a m
baktérija -e ž
bȃl -a m
balȃda -e ž
balȃnsa -e ž
balȃst -a m
baldahȋn -a m
bȃldrijan -a m
balerȋna -e ž
balẹ̑t -a m
balístika -e ž
balkọ̑n -a m
balọ̑n -a m
bȃlzam -a m
bȃmbus -a m
banȃlen -lna prid.
banȃna -e ž
bȃnda -e ž
bandéro -a s
bandȋt -a m
bȃnka -e ž
bankẹ̑t -a m
bankrọ̑t -a m
bȃr1 -a m
bȃr2 -a m
barȃka -e ž
barbȃr -a m
barẹ̑tka -e ž
bariȇra -e ž
barikȃda -e ž
bȃriton -a m
barọ̑k -a m
baromẹ́ter -tra m
barọ̑n -a m
bȁrt bárta m prisl.
bȃrva -e ž
bȃs -a m
básati bȃšem nedov.
bastȃrd -a m
bataljọ̑n -a m
baterȋja -e ž
bȃtik -a m
bavbāv -a m
bávtara -e ž
báza1 -e ž
báza2 -e ž
bazȃlt -a m
bazȃr -ja m
bazẹ̑n -a m
bazílika1 -e ž
bazílika2 -e ž
bazȗka -e ž
báža -e ž
beduȋn -a m
begọ́nija -e ž
bẹ̑lcebub -a m
beletrístika -e ž
bencȋn -a m
benȋgen -gna prid.
bermȗdke -ȗdk ž mn.
bernardȋnec -nca m
bešamẹ̑l -a m
betọ̑n -a m
bezȅg -zgȁ m
bezljáti -ȃm nedov.
bȋatlon -a m
bibliofȋl -a m
bibliografȋja -e ž
bibliotẹ̑ka -e ž
bicíkel -kla m
bīč -a m
bȋčje -a s
bidẹ̑ -ja m
bīdermajer -ja m
bifẹ̑ -ja m
bigamȋja -e ž
bikȋni -ja m
bíksati -am nedov.
bilȃnca -e ž
bilijọ̑n štev.
biljȃrd -a m
biljetȇr -ja m
biltẹ̑n -a m
bȋnkošti -i ž mn.
biografȋja -e ž
biologȋja -e ž
birọ̑ -ja m
birokracȋja -e ž
bȋrt -a m
bȋs medm.,
biskvȋt -a m
bistrọ̑ -ja m
bíti2 bȋjem nedov.
bitúmen -a in -mna m
bivák -a m
bȋzam -a m
bizȃren -rna prid.
bȋzon -a m
bižuterȋja -e ž
blamȋrati -am dov. in nedov.
blanšȋrati -am dov. in nedov.
bláto -a s
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
blẹ̑d blẹ́da prid.
blȅf bléfa m
blẹ̄jati -am nedov.
blȇsav -a prid.
blȅsk blẹ́ska m,
blésti blédem nedov.
blízu prisl.
blọ̑k -a m
blọ̑kflȃvta -e ž
blokȋrati -am dov. in nedov.
blọ̑nd neskl. prid.
blȗza -e ž
bọ̑a -e ž
bȍb1 bóba m
bọ́ber1 -bra m
bọ̑gve člen.
bọ̑ja -e ž
bojár -ja m
bojkọ̑t -a m
bójler -ja m
bokȃl -a m
bȍks1 bōksa m
bȍks2 bōksa m,
bọ̑kser -ja m
boksȋt -a m
bọ́lha -e ž
bolščáti -ím nedov.
bọ̑mba -e ž
bombástičen -čna prid.
bombọ̑n -a m
bọ̑n -a m
bonsȃj -a m
bọ̑r2 -a m
bordẹ̑l -a m
bọ̑rza -e ž
bọ̑s bósa prid.
botánika -e ž
bọ̑vla -e ž
božjȃst -i ž
bráda -e ž
brȃjda -e ž
brȃnža -e ž
brȁt bráta m
bráti bérem nedov.
brȃv bravȋ ž
brȃvo medm.
brẹ̑g -a m
brẹ̑nta -e ž
brẹ̑skev -kve ž
brevír -ja m
brẹ́za -e ž
brigȃda -e ž
brikẹ̑t -a m
brȋtof -a m
brodolȍm -óma m
brójler -ja m
brokȃt -a m
brọ̑koli -ja m
brȍm bróma m
brȏnza -e ž
brọ̑ška -e ž
brošȗra -e ž
bȓst -a m
brúmen brūmna prid.
brȗsnica1 -e ž
brutȃlen -lna prid.
brȗto prisl.
bȓv brvȋ ž
būbati1 3. ed. bȗba nedov.
budžẹ̑t -a m
búhniti bȗhnem dov.
búhtelj -na in -tlja m
buhtẹ́ti -ím nedov.
búkev -kve ž
búkselj -na in -slja m
bȗkve -kev ž mn.
búla1 -e ž
bȗla2 -e ž
bȗldog -a m
buldožȇr -ja m
bȗmerang -a m
būnker -ja m
burlẹ̑ska -e ž
butȃn -a m
buzaránt -a m
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
cágati -am nedov.
cȃjna -e ž
cáker m neskl.,
cȃndra1 -e ž
cápa -e ž
capȋn1 -a m
cárski rẹ̑z -ega -a m
cecẹ̑ neskl. prid.
cedīti -ím nedov.
cẹ̑dra -e ž
cẹ̑gel -gla m.
cẹ̑geljc -a m
cẹ̄ha1 -e ž
cẹ́kar -ja m
cẹ̑l cẹ́la prid.
cẹ̑lica -e ž
celīti cẹ́lim nedov.
celofȃn -a m
celulọ̑za -e ž
cemȅnt -énta m
cȅnt cénta m
cẹ̄nter -tra m
cenzȗra -e ž
cepetáti -ȃm nedov.
cepīti1 cẹ́pim nedov.
ceremọ́nija -e ž
cẹ́rkev -kve ž
cezȗra -e ž
cȋfra -e ž
cigȃra -e ž
cigarẹ̑ta -e ž
cijáziti cijȃzim nedov.
cikcāk prisl.
cīkel -kla m
ciklȃma -e ž
ciklọ̑n -a m
cíkniti cȋknem dov.
cikọ́rija -e ž
cilínder -dra m
cȋlj -a m
cȋmbale -bal ž mn.
címer -mra m
cīmet -a m
cȋn -a m
cínik -a m
cȋnk1 -a m
cȋnk2 -a m
cinọ́ber -bra m
ciprẹ̑sa -e ž
cȋrka člen.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 4649 zadetkov.