diaréja -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

disociírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. razpadati v enostavnejše molekule, ione, atome: del molekul soli v vodi disociira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dispropórc -a m (ọ̑) nenormalno razmerje med posameznimi sestavinami celote; nesorazmerje, neskladnost: kompozicijski disproporci; disproporci v obsežnosti posameznih člankov / disproporc med rastjo proizvodnje in kupno močjo; disproporci v gospodarskem razvoju / odpravljati disproporce pri delitvi sredstev za pedagoške storitve razlike, neenotnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dríska -e ž (ȋ) 
  1. 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko
  2. 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

etiolírati -am nedov. in dov. (ȋ) bot. nenormalno se razvijati in postajati bled zaradi pomanjkanja svetlobe pri rasti: rastline v temi etiolirajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. zelo, pretirano aktiven: Iz ZDA prihaja generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev, ki predstavlja zelo izvirno izbrano modo
2. ki kaže nenormalno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok; hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje; Ščitnica je hiperaktivna pri približno dveh odstotkih žensk in 0,2 odstotka moških E (↑)hiper… + (↑)aktíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

híperaktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. visoka, pretirana aktivnost: Njegova hiperaktivnost, nenavadna žilavost in vse izrazitejša dejavnost v političnem in javnem življenju so ga spremenile v državnega funkcionarja, o katerem se največ govori in piše
2. nenormalno zvečana aktivnost, zlasti telesna: otrok s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo; Škodljive kemikalije povzročajo nepravilnosti v razvoju možganov pri milijonih otrok, kar se kaže v številnih boleznih, kot so avtizem, hiperaktivnost in tudi mentalna zaostalost E ↑híperaktívnost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izganjálec -lca [izganjau̯ca] m, člov. (ȃ)
1. kdor koga, kaj izganja: Ta trenutek je v središču pozornosti izganjalec verouka iz javnih šol
2. rel. kdor je pooblaščen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; eksorcist: poklicni izganjalci; izganjalec hudiča; Povsem drobcen je bojda postal nenormalno močan, saj kar tri ure ni klonil pod silo šestih mož, ki so ga držali za ude, izganjalec pa mu je med molitvijo miril še glavo E (↑)izgánjati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izrástek -tka m (ȃ) 
  1. 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino
    ♦     biol. izrastki živčnih celic
    // kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: odstraniti izrastke na koži, rastlini
  2. 2. ekspr. (škodljiva) posledica: sedanje stanje je izrastek gospodarske, socialne in duhovne zaostalosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izrastlína in izraslína -e ž (í) kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: izrastlina na drevesu; bolečine zaradi izrastlin na hrbtu
♦ med. artritična izrastlina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izrodíti se -ím se dov., izródil se (ī í) 
  1. 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi; njihov rod se je izrodil
  2. 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja
  3. 3. redko prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih
    // izčrpati se: zemlja se je izrodila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

líjavica in lijávica -e ž (ī; ȃ) 
  1. 1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica
  2. 2. med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ustaviti lijavico s čajem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lojávost in lójavost -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega: lojavost surovega masla; lojavost mesa
♦ med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nènormálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem
// duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obstipácija -e ž (á) med. nenormalno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: obstipacijo je povzročila neprimerna prehrana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

optimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše; optimizirati: Nenormalno visoke podražitve vhodnih surovin ne bodo mogli prenesti v prodajne cene mesa in izdelkov, zato so iskali notranje rezerve in optimirali proizvodnjo E ← nem. optimieren iz lat. optimus 'najboljši'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

otrdína -e ž (í) med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu: imeti neznatno otrdino na roki; otrdina v desni dojki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

perseverácija -e ž (á) 
  1. 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija
  2. 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pigméjec -jca m (ẹ̑) 
  1. 1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom
  2. 2. knjiž. človek nenormalno majhne rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

presnávljanje -a s (á) 
  1. 1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja
  2. 2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirastlína in priraslína -e ž (í) med. kar se bolezensko, nenormalno priraste: črevesna, srčna prirastlina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritlíkav -a -o prid. (í) ki je nenormalno majhne rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast
// ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to delo
● knjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembno
♦ bot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritlíkavec -vca m (í) 
  1. 1. človek nenormalno majhne rasti: bil je droben pritlikavec; nastop pritlikavcev v cirkusu
    // ekspr. zelo majhen človek: med visokimi košarkarji je on pravi pritlikavec; poleg korenjakov je prišlo tudi nekaj pritlikavcev / kako je nabrit, ta naš pritlikavec otrok; pren. duševni, politični pritlikavec
  2. 2. ekspr. kar je majhno sploh: rastlinski, živalski pritlikavci / ob njem so bila vsa druga letala pravi pritlikavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ríbji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske
// ribja hrana hrana za ribe
// ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

seboréja -e ž (ẹ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi, lojavost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šépast -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepast človek; bil je šepast in grbast / šepast konj / šepasta noga
  2. 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepast stol; omara je že stara in šepasta
    // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepasti verzi; tvoja logika je šepasta / njegova angleščina je zelo šepasta slaba, nepravilna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šépati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
  2. 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
    // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena
    // beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
    ●     ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šépav -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki zaradi krajše ali bolne noge nenormalno hodi: šepava je že od rojstva / šepav konj / šepavi koraki; šepava hoja
  2. 2. ekspr. ki nima enako dolgih nog: šepava miza
    // ki ima kako pomanjkljivost sploh: šepavi verzi; tvoji razlogi so šepavi neprepričljivi, neutemeljeni
    // govori šepavo francoščino slabo, nepravilno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zapéka -e ž (ẹ̑) nenormalno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: vzroki, zdravljenje zapeke / kronična zapeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zapírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. dajati kaj v tak položaj
    1. a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata
    2. b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe
      // z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati
  2. 2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta
    // delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik
  3. 3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo
    // na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo
  4. 4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev
  5. 5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje
  6. 6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete
    // delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe
  7. 7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira; jeseni zapirajo kopališča
    // delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok
    ♦     ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem
  8. 8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe
  9. 9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet
    // publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje
  10. 10. poljud. povzročati nenormalno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira
    ●     prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. dati kaj v tak položaj
    1. a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
    2. b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
      // z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
  2. 2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
    // narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
  3. 3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
    // na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
  4. 4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
  5. 5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
    // narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
  6. 6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
    // narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
    // narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
    // narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
  7. 7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
  8. 8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
    // publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
  9. 9. poljud. povzročiti nenormalno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
    ●     ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; žarg., šport. zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
    ♦     igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zapŕtje -a s (ȓ) 
  1. 1. glagolnik od zapreti: zaprtje meje / zaprtje trgovin / zaprtje številnih podjetij
    ●     star. pobegniti iz zaprtja iz zapora, ječe
  2. 2. nenormalno redko, težavno iztrebljanje: zdravilo proti zaprtju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zašépati -am dov. (ẹ̄) 
  1. 1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge: ob vsakem koraku zašepa / zašepati po sobi / zašepati na obe nogi
  2. 2. ekspr. prenehati potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba včasih zašepa / govorniku je beseda zašepala / njegov idealizem je zašepal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zatrdína -e ž (í) med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu: otipati zatrdino; majhna, neboleča zatrdina; zatrdina v dojki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zatrdlína -e ž (í) med. bolezensko, nenormalno otrdelo mesto na telesu: otipati majhno zatrdlino; zatrdlina na nogi, v dojki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znójavica -e ž (ọ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; čezmerno znojenje: zdravljenje znojavice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znojênje -a s (é) glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok
♦ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 37