celína -e ž (í) - 1. velika, sklenjena površina kopnega sveta: ameriška, azijska celina / dežele na črni celini v Afriki
- 2. neobdelana zemlja: orati celino / njiva je ostala v celini / letos so znova preorali celino ledino
- 3. star. celota: obdelati snov v celini
♦ filat. celine pisma, dopisnice, zalepke z natisnjeno ali nalepljeno znamko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ledína -e ž (í) - 1. neobdelana zemlja: kopati, orati ledino; krčenje ledine / neobdelana ledina; pren., ekspr. v tej stroki je povsod še trda ledina; orati ledino kritike, v kritiki
// opuščena, s travo zarasla njiva: kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino ni je več obdeloval - 2. star. s travo porasel svet: ledine so že zelene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
plát -í ž (ȃ) raba peša stran, del:- a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm
- b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana
- c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati
- č) v njegovih delih prevladuje čustvena plat; oblikovna plat novele; pravna plat spora / oceniti roman z jezikovne plati jezikovno; s te plati ga še ne poznaš teh njegovih lastnosti, značilnosti; slika je po barvni plati zelo zanimiva barvno; po tehnični plati so dobro opremljeni tehnično
// publ.: po eni plati sem s tem zadovoljen, po drugi plati pa ne deloma sem s tem zadovoljen, deloma pa ne; poskus je zelo nevaren, po drugi plati pa tudi zanimiv poskus je zelo nevaren, vendar tudi zanimiv
● biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo; pog. to je druga plat medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvona drugo, nasprotno trditev, mnenje; star. biti na dve plati dvoličen; star. sodnik je razsodil tako, da je bilo prav za obe plati strani, stranki; star. po očetovi plati je Slovenec strani, liniji; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici
♦ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prélog -a m (ẹ́) nar. neobdelana ali opuščena njiva: preorati prelog;
pasti živino po prelogih / dati njivo v prelog je ne obdelovati ali jo sploh opustiti; pustiti njivo dve leti v prelogu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pustôta -e ž (ó) - 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne
♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija - 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti
- 3. redko pustost: pustota pokrajine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
samévati -am nedov. (ẹ́) - 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena
- 2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva
- 3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski
samevajóč -a -e: petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
surovína -e ž (í) - 1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine
- 2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
tŕzen -zna -o prid. (r̄) nar. ki se pusti neposejan, neposajen: trzna njiva / zemlja je ostala trzna neobdelana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.