celína -e ž (í)
1. velika, sklenjena površina kopnega sveta: ameriška, azijska celina / dežele na črni celini v Afriki
2. neobdelana zemlja: orati celino / njiva je ostala v celini / letos so znova preorali celino ledino
3. star. celota: obdelati snov v celini
♦ filat. celine pisma, dopisnice, zalepke z natisnjeno ali nalepljeno znamko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

celina [celína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

hŕbet -bta m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

Kako napisati ime prireditve »Ledinec ledincu«?

Zanima me, kako se napiše ime prireditve LEDINEC LEDINCU.

a) Ledinec Ledincu

b) Ledinec ledincu

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

kmetíja -e ž
zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopjipojmovnik
SINONIMI:
pog. grunt, nar. huba, ekspr. posestvo
GLEJ ŠE SINONIM: kmetovanje
GLEJ ŠE: turizem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024

ledína -e ž (í)
1. neobdelana zemlja: kopati, orati ledino; krčenje ledine / neobdelana ledina; pren., ekspr. v tej stroki je povsod še trda ledina; orati ledino kritike, v kritiki
// opuščena, s travo zarasla njiva: kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino ni je več obdeloval
2. star. s travo porasel svet: ledine so že zelene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

ledína Frazemi s sestavino ledína:
oráti ledíno [čésa/v čém]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

ledína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

ledina [ledína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

nèimpregnírana vŕv -e vrví ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

olegica [olẹ̄gica] samostalnik ženskega spola

neobdelana njiva, praha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

péskanje -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

plát -í ž (ȃ)
publ. stran1, del:
a) sprednja plat hiše / na naši plati je hrib strm
b) leva, desna plat dvorane; leva plat vrta je neobdelana
c) granato je razneslo na vse plati / kolo je zanašalo na levo plat na levo; napadli so jih z vseh plati
č) v njegovih delih prevladuje čustvena plat; oblikovna plat novele; pravna plat spora / oceniti roman z jezikovne plati jezikovno; s te plati ga še ne poznaš teh njegovih lastnosti, značilnosti; slika je po barvni plati zelo zanimiva barvno; po tehnični plati so dobro opremljeni tehnično / po eni plati sem s tem zadovoljen, po drugi plati pa ne deloma sem s tem zadovoljen, deloma pa ne; poskus je zelo nevaren, po drugi plati pa tudi zanimiv poskus je zelo nevaren, vendar tudi zanimiv
● biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo; pog. to je druga plat medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvona drugo, nasprotno trditev, mnenje; star. biti na dve plati dvoličen; star. sodnik je razsodil tako, da je bilo prav za obe plati strani, stranki; star. po očetovi plati je Slovenec strani, liniji; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici
♦ alp. gladka, navadno strma površina v skalovju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

práha -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

préjlog -a m prelog, neobdelana njiva: Riſzaoscseka je prejlog dobro gori zourao KM 1790, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

prélog -a m (ẹ́)
nar. neobdelana ali opuščena njiva: preorati prelog; pasti živino po prelogih / dati njivo v prelog je ne obdelovati ali jo sploh opustiti; pustiti njivo dve leti v prelogu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pustlica [pustlíca] samostalnik ženskega spola

pusta, neobdelana zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pustôta -e ž (ó)
1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne
♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija
2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti
3. pustost: pustota pokrajine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

pustôta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

puščava [puščȃva] samostalnik ženskega spola

neobljudena, neobdelana zemlja; pustinja; samota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

Razlaga pojmov iz kulinarike: »surovine«, »sestavine«, »delicije«

Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

samévati -am nedov. (ẹ́)
1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena
2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva
3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

sodôbni prêlog -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

surovína -e ž (í)
1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine
2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

surovína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

tŕzen -zna -o prid. (r̄)
nar. ki se pusti neposejan, neposajen: trzna njiva / zemlja je ostala trzna neobdelana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

zaščítna fólija -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.

Število zadetkov: 28