absorpcíjska pregráda -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dirjati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro teči; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.1 kdo; (s čim) hitro se premikati, navadno na konju ali vozu; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.2 kdo; nad koga, za kom hitro se premikati proti komu z namenom izvršiti nasilno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: napadati
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
gíbčnost -i
ž zmožnost česa, da se neovirano, z lahkoto giblje, premika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
izprazníti in izprázniti -ím
tudi sprazníti in sprázniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj narediti prazno kaj
/Z veliko ihto/ si je izpraznil vse žepe.
2.
kdo/kaj zapustiti kaj
/Z veliko ihto/ so izpraznili dvorano.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
izžívljanje -a s (í) glagolnik od izživljati: družabno, kulturno, politično izživljanje;
želja po športnem izživljanju / ljubezensko, spolno izživljanje / zagovarjati neovirano izživljanje / izživljanje osebne moči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
liberalízem -zma m (ī) 1. gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem / novi liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nèovíran -a -o prid.(ȅ-ȋ) ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovirnèovírano prisl.:
neovirano napredovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nèovírano nač. prisl. (ȅȋ) ~ napredovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nèovírano nač. prisl. izraža, da kaj poteka brez ovir
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
normalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj normalno, pravilno: z injekcijo so skušali normalizirati delovanje srca;
vreme se normalizira / normalizirati naraščanje cen / prizadevajo si čim hitreje normalizirati promet narediti, da bi mogel promet potekati, razvijati se normalno, neovirano / državi sta normalizirali medsebojne odnose; življenje se je normaliziralo uravnalo, uredilo
♦ metal. normalizirati jeklo s toplotno obdelavo doseči enakomerno sestavo in bolj fino strukturo jekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
óljen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na olje: oljne rastline / oljni madeži; oljne steklenice / oljna peč / oljna slika oljnata slika
♦ agr. oljna pogača ali oljne tropine ostanek rastlinske snovi v obliki kolobarja, iz katerega se je mehanično stisnilo olje; oljna repica kulturna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena; avt. oljni filter naprava za čiščenje olja pri avtomobilskem motorju; elektr. oljni konzervator s kotlom oljnega transformatorja zvezana posoda, ki omogoča neovirano raztezanje in krčenje olja; oljni transformator transformator, katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; oljno stikalo stikalo, katerega kontaktni elementi so zaradi izolacije v olju; kem. oljni lak lak iz olj s sušilnimi dodatki; oljna kislina organska kislina, ki jo vsebujejo mnoga rastlinska in živalska olja; petr. oljni skrilavci skrilavci, ki vsebujejo (surovo) nafto; strojn. oljna črpalka črpalka za stalno dovajanje olja na mesta v stroju, ki jih je treba mazati; oljna kopel posoda z oljem, ki ga propeler razpršuje na dele stroja, da se oljijo; teh. oljno kazalo priprava, ki kaže višino olja v posodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Povečanje ločljivostiIščem slovenska ustreznika za angleška termina downscaling in upscaling. Uporabljata se na področju meteorologije in označujeta sorodna pojma, in sicer nasprotna procesa. Angleški termin downscaling poimenuje metodo oz. proces, s katerim iz podatkov v slabši prostorski ločljivosti pridobimo podatke v boljši ločljivosti (npr. na računski mreži napovedi meteorološkega modela, kjer so sosednje točke oddaljene 20 km, dobimo podatke bolj goste računske mreže, kjer so točke oddaljene le npr. 5 km). Ravno obratno upscaling poimenuje prehod iz boljše v slabšo prostorsko ločljivost. Termina se v slovenščini vse pogosteje pojavljata, tudi v zaključnih delih študentov, vendar še nimata ustaljenih ustreznikov. Poimenovalna zadrega se večinoma rešuje z opisnimi poimenovanji in angleškim terminom v oklepaju, npr. preračun rezultatov GCM na lokalno raven (ang. downscaling) . Predloga slovenskih poimenovanj pa sta tudi podskaliranje in nadskaliranje. Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prométni pás -ega pasú m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prostoležéča plôšča -e -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prôstoležéči nosílec -ega -lca m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
prostóstna stôpnja -e -e ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
próusto prisl. svobodno, neovirano: modrouſzt, proſzi jo od Bogá, ſteri jo dá vſzáksemi prouſzto brezi oponásanya KŠ 1754, 148; modrouſzt, proſzi jo od Bogá, ſteri jo dá vſzáksemi prouſzto brezi oponásanya KŠ 1771, 745; Prouszto je poviti BKM 1789, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
umakníti in umákniti -em dov. (ī á) 1. narediti, da pride kaj z določenega mesta, položajaa) da ni več v napoto: umakniti avtomobil s pločnika, vazo z mize;
umakni se, zaslanjaš mi svetlobo b) v večjo oddaljenost od česa: umakniti čoln od obale;
umakniti se od okna // s premikom narediti, da česa na določenem mestu, v določenem položaju ni več: umakniti roko; pravočasno je umaknil glavo 2. narediti, da kaj preneha opravljati svojo funkcijo: umakniti star denar iz prometa;
umakniti letalo zaradi dotrajanosti / vlada je umaknila svoje diplomate / umakniti predstavo z gledališkega sporeda 3. narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor, da ne bi bil deležen česa neprijetnega, hudega: umakniti otroka s prepiha;
zaradi močnega obstreljevanja se je vojska umaknila;
pred dežjem se umakniti pod streho // narediti, da kdo zapusti kak kraj, prostor sploh: sklenili so umakniti svoje čete 4. narediti, da to, kar izraža določilo, ne zahteva več izpolnitve, pravnih posledic: umakniti obtožbo, prijavo;
umakniti predlog za spremembo zakona / umakniti povabilo za obisk / umakniti kandidaturo, odstop
● ekspr. ni umaknil oči, pogleda z nje ni je prenehal gledatiumakníti se in umákniti se
1. premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja
a) da se kdo lahko neovirano premika: stal je pred vrati in se ni hotel umakniti; umakniti se s ceste na pločnik, v jarek; umakniti se k steni, v kot / umakniti se za dva koraka
b) da lahko kdo drug pride nanj: vljudno se mu je umaknil; umakniti se starejšemu; malo se umakni, da bo še on sedel / umakniti se drvečemu avtomobilu
c) da ne pride do srečanja, stika s kom: ko ga je zagledal, se je umaknil; temu človeku se vedno umaknem; pred očetom se je raje umaknil
// iti, oditi z določenim namenom sploh: umaknil se je na svoj prostor, v svojo sobo; vojska se je umaknila v vojašnice / umakniti se iz družbe / umakniti se v ilegalo začeti delovati ilegalno; ekspr. umakniti se v svoj svet sanj
2. s spremembo mesta, položaja doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega, hudega: umakniti se udarcu; če se ne bi umaknil, bi ga zadela krogla / umakniti se vsem odgovornostim
3. prenehati opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ker se ni hotel sam umakniti, so ga odstavili / umakniti se s položaja šefa države
// prenehati biti dejaven na kakem področju: umakniti se iz aktivnega športa, javnega življenja / umakniti se v privatno življenje
4. prenehati biti, nahajati se na kaki površini: tu je bilo nekoč morje, pa se je umaknilo; voda se je umaknila v svojo strugo
// prenehati se pojavljati, da se pojavi, nastopi kaj drugega: jeza se je umaknila prijaznosti; svetloba se umakne temi / laneno olje se je umaknilo petroleju namesto lanenega olja so začeli uporabljati petrolej; ekspr. zima se je hitro umaknila je hitro minila
umáknjen -a -o
1. deležnik od umakniti: iz prometa umaknjene ladje; umaknjena miza; umaknjena odpoved; umaknjen v svoj svet
2. ekspr. zelo oddaljen, težko dostopen: umaknjeni kraji
3. ekspr. neživljenjski, nestvaren: vase umaknjen svet umetnikov; prisl.: vse življenje je živel umaknjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
umakniti ► xˈmakėnt xˈmaːknen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
umakníti se in umákniti se -em se
dov.1.
komu izraža, da se kdo premakne, odide z določenega mesta, položaja, da se kdo drugi lahko neovirano giblje, premikaSINONIMI:
ekspr. iti s poti, zastar. ukloniti se s pota
2.
komu izraža, da se kdo premakne, odide z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drugi pride nanjSINONIMI:
ekspr. dati prostor, ekspr. napraviti prostor, ekspr. narediti prostor
3.
izraža, da kdo zapusti kak kraj, prostor z določenim namenom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
umíkati -am nedov. (ī ȋ) 1. delati, da pride kaj z določenega mesta, položajaa) da ni več v napoto: umikati mize, stole;
umikali so polomljene veje, da so lahko hodili b) v večjo oddaljenost od česa: umikati omare od sten;
počasi se je umikal od mize;
umikati se korak za korakom // s premiki delati, da česa na določenem mestu, v določenem položaju ni več: umikati roko; spretno je umikal glavo pred udarci 2. delati, da kaj preneha opravljati svojo funkcijo: začeli so umikati manjše bankovce iz prometa / umikati svoje diplomate / umikati neprimerne predstave s sporeda 3. delati, da kdo zapusti kak kraj, prostor, da ne bi bil deležen česa neprijetnega, hudega: umikati ranjence na varno;
umikati stvari pred poplavo;
umikati se pred napadalci // delati, da kdo zapusti kak kraj, prostor sploh: po dogovoru že umikajo svoje čete 4. delati, da to, kar izraža določilo, ne zahteva več izpolnitve, pravnih posledic: umikati obtožbo;
umikati vprašanje / umikati besedo
● ekspr. umikal je oči, pogled ni gledal (naravnost) v očiumíkati se
1. premikati se, odhajati z določenega mesta, položaja
a) da se kdo lahko neovirano premika: ves čas se je umikal mimoidočim; umikati se k steni, v kot
b) da lahko kdo pride nanj: umikati se s stola na stol; umikati se starejšim v avtobusu / priklonil se je in se začel umikati skozi vrata; skupina se umika proti severu
c) da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: sin se je umikal očetu; umikala se je družbi vrstnikov; umikal se mu je s poti
// odhajati z določenim namenom sploh: najraje se umika v svojo sobo / ekspr. rad se umika v svoj svet
2. s spreminjanjem mesta, položaja dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, hudega: umikati se kroglam; spretno se umikati udarcem / umikati se vsem odgovornostim
3. prenehavati opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: drug za drugim so se umikali s položajev
// prenehavati biti dejaven na kakem področju: začel se je umikati iz javnega življenja / umikati se v privatnost
4. prenehavati biti, nahajati se na kaki površini: ledenik se umika; s tega območja se morje počasi umika; voda se je začela umikati
// prenehavati pojavljati se, da se pojavi, nastopi kaj drugega: žalost se umika veselju / beseda se umika iz splošne rabe se rabi vse manj pogosto / ekspr. zima se hitro umika
umikajóč -a -e:
umikajoč pohištvo, je razbil šipo; umikajoča se vojska; sam.: umikajoči se so bili tarča sovražnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
umikati ► xˈmiːkat xˈmiːčen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
umíkati se -am se
nedov.1.
komu izraža, da se kdo premika, odhaja z določenega mesta, položaja, da se kdo drugi lahko neovirano giblje, premikaSINONIMI:
zastar. uklanjati se s poti
2.
izraža, da kdo zapušča kak kraj, prostor z določenim namenom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
upírati -am nedov. (ī ȋ) 1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke // imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti 2. usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu
● ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njihupírati se
1. imeti del telesa nameščen tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je upiral s prednjima nogama ob tla, da ga niso mogli spraviti čez prag; pri spuščanju po vrvi se je z nogo upiral v steno / s koleni se je upiral v naslonjalo prednjega sedeža
// biti v takem položaju, da se močno pritiska na kaj: z vso močjo so se upirali v skalo, da bi jo premaknili; z nogo se je upiral v vrata, a niso popustila / veter se je upiral v jadra pihal tako, da so ga prestrezala
2. z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je potegniti iz sobe, pa se mu je upiral; aretirani se ni upiral; upirati se roparju; upiral se je s pestmi, z rokami in nogami / pri osvobajanju dežele so se okupatorjeve enote dolgo upirale; obkoljeni so se uspešno upirali branili / upirati se nasprotniku v igri
// kazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upirati se izbiri novega predsednika; upirati se operaciji; upirati se sinovi ženitvi; ni se upiral, da bi poklicali rešilni avtomobil
// kazati voljo ne podleči čemu: upirati se bolezni, malodušju; upirati se skušnjavi, tujim vplivom / rastline se upirajo suši / upiral se je spanju prizadeval si je, da ne bi zaspal; upiral se je njihovim prošnjam ni jih hotel uslišati
3. s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga: kmetje so se v zgodovini večkrat upirali; upirati se oblastnikom, okupatorjem / osvojene dežele so se upirale
// z besedami, ravnanjem izražati voljo
a) ne ubogati koga: otroci so se staršem vedno bolj upirali; molčal je, ni se upal upirati; upirati se vodstvu
b) ne prenašati, narediti, izpolniti česa: upirati se nasilju, pritisku / upirati se izročitvi dokumentov, plačilu dolga; ni se upiral, da bi mu pomagal / upirati se dajatvam; upirati se odredbi, povelju, zahtevi
// izražati nesoglasje s čim: upirati se ideji; tej ugotovitvi se ni mogel upirati
4. nav. 3. os. vzbujati občutek zoprnosti pri uživanju: mastna hrana se mu upira; vino se mu je začelo upirati
// vzbujati občutek zoprnosti sploh: njegovo prazno govorjenje, vedenje se jim upira; krivične obtožbe se mu upirajo; brezoseb.: upira se mi, da bi ga sprejel; upira se mu govoriti o tem
5. neovirano, močno sijati: pomladansko sonce se upira skozi šipe / sonce se jim je upiralo v hrbet
6. prizadevati si premagati delovanje kake sile, učinkovanje česa: upirati se vodnemu toku; s težavo se je upiral vetru, ki mu je pihal nasproti / jez se je upiral narasli vodi / snov se upira pritisku
// ovirati pri napredovanju: zrak se upira premikajočim se telesom
7. star. truditi se, prizadevati si: upiral se je, da bi osvobodil roko; upira se in gara za družino
● ekspr. noge se mu upirajo težko hodi; ekspr. poštevanka se mu upira težko se je uči; ne mara je; ekspr. zima se še upira mraz še ne popusti; ekspr. želodec se mu je začel upirati ima težave z želodcem; to se upira zdravemu razumu tega razumsko ni mogoče razložiti
upiráje :
stala je, upiraje roke v boke
upirajóč -a -e:
upirajoči se narodi; v tla upirajoče se oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upirati se ► xˈpẹːrat se -an se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upréti uprèm dov., upŕl (ẹ́ ȅ) 1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upreti kol ob skalo / upreti kolena v naslonjalo prednjega sedeža; upreti roke v boke // dati v tak položaj, da močno pritiska na kaj: uprl je drog v čoln in ga odrinil / upreti hrbet v tram in ga privzdigniti; z vso silo je uprl nogo v vrata 2. usmeriti, nameriti: upreti topovske cevi proti trdnjavi / upreti obraz v sonce
● ekspr. upreti oči, pogled v koga začeti ga gledatiupréti se
1. namestiti se z delom telesa tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je uprl s prednjima nogama v tla in se ni dal premakniti; upreti se z nogami in rokami ob podboj / upreti se s koleni ob mizo
// postaviti se v tak položaj, da se močno pritiska na kaj: uprl se je ob mizo in jo premaknil; uprl se je z ramo ob vrata in jih odrinil; uprli so se z rokami v voz in ga porinili / veter se je uprl v jadro / upreti se v vesla začeti veslati
2. z dejanji izraziti voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je zvezati, pa se mu je uprl
// pokazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upreti se izbiri novega predsednika; upreti se operaciji
// pokazati voljo ne podleči čemu: upreti se tujim vplivom, ekspr. skušnjavi; uprl se je želji, da bi jih videl
3. s silo, z orožjem izraziti voljo do odstranitve oblasti koga: posadka na ladji se je uprla; upreti se okupatorju / delavci v tovarni so se uprli
// z besedami, ravnanjem izraziti voljo
a) ne ubogati koga: upreti se staršem, vodstvu / uprl se je in ni hotel iti
b) ne prenašati, storiti, izpolniti česa: upreti se nasilju, potujčevanju, ropanju; upreti se ukazu, zahtevi / upreti se revščini
// izraziti nesoglasje s čim: uprl se je njegovi oceni; upreti se predlogu
4. nav. 3. os. povzročiti stanje, ko kdo česa ne more, ne želi več uživati: mleko se mu je uprlo; kljub bolezni se mu tobak še ni uprl
// vzbuditi občutek zoprnosti, odpor: igranje se mu je uprlo; uprlo se mu je, kako se prilizujejo drug drugemu
5. neovirano, močno posijati: sonce se je uprlo v hišo
● ekspr. ta gora se mu je uprla ni mogel priti nanjo; ob njihovih zločinih se je v njem vse uprlo je začutil velik odpor, ogorčenje
upŕt -a -o
1. deležnik od upreti: ob skalo uprt drog; v daljavo uprt pogled; v boke uprte roke
2. knjiž. oster, predirljiv: uprt pogled; prisl.: uprto gledati, opazovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
upreti se ► xpˈrėːt se xpˈren se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Varna obravnavaZanima nas slovenski ustreznik za angleški pravni termin safe conduct . Safe conduct se sicer v dokumentih EU še ne pojavlja, je pa povezan s pojmom safe passage , ki se pojavlja v dokumentih v zvezi z vojno v Ukrajini, zaradi česar sta bila oba dodana v zbirko IATE . Safe conduct označuje postopek, s katerim je osebi dovoljeno vstopiti ali zapustiti ozemlje, nad katerim ima določena država jurisdikcijo, čeprav bi bila tej osebi sicer omejena svoboda. Poleg tega označuje tudi dokument, ki tej osebi takšno svobodo izrecno dovoljuje. Posvetovali smo se z Ministrstvom za zunanje zadeve RS, kjer za postopek predlagajo izraz zaščita , ki je uporabljen v nekaterih konvencijah, za dokument pa dovolilnica/prepustnica/certifikat (za vojno območje) . Ker se nam prvi izraz zdi precej splošen, čeprav je v kontekstu določbe v konvencijah razumljiv, hkrati pa izraz za dokument, ki to zaščito podeljuje, ne vsebuje izraza zaščita , prosimo za vaše mnenje. Termin je omenjen v Slovenskem diplomatskem pojmovniku , vendar samo v francoski različici sauf-conduit in s slovensko razlago. Evroterm predlaga opisno možnost omogočanje varnega spremljanja oseb z neugotovljenim državljanstvom .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vkleníti vklénem dov. (ī ẹ́) 1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili;
vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo // tesno obdati in s tem onemogočiti neovirano premikanje: led vklene ladjo / množica ga je vklenila medse / otroka je vklenila v naročje stisnila// nar. nadeti jarem: vkleniti vole / vkleniti v jarem 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesniti: družba ga je vklenila / delo ga je vklenilo 3. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da je kdo čemu podrejen: vkleniti nove države v regionalni okvir / življenje ga je vklenilo v družbene norme // spraviti v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vkleniti koga v odvisnost, suženjstvo / pomanjkanje ga je vklenilo v pesimizem // glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izraziti: pisatelj je značaje junakov vklenil v kalupe, sheme / vkleniti življenje v besede
● ekspr. vkleniti koga v zakonski jarem poročiti ga s kom; ekspr. vkleniti v objem objeti; ekspr. mestece so vklenili v obzidje obdali z obzidjemvklénjen -a -o:
biti vklenjen v poklicne dolžnosti; vklenjenega so odpeljali v zapor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vklépati -am nedov. (ẹ̑) 1. dajati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: jetnike so vklepali / vklepati v lisice // tesno obdajati in s tem onemogočati neovirano premikanje: led vklepa ladjo / množica ga je vklepala z vseh strani 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesnjevati: ozke razmere ga vklepajo / tekoči trak delavce vklepa / vklepa ga pomanjkanje, strah 3. ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da je kdo čemu podrejen: vklepati ljudi v organizacije / vklepati svoje ravnanje v družbene norme // spravljati v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vklepati koga v odvisnost, pokorščino // glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izražati: pisatelji so vklepali čustva v stroge forme; vklepati misli v pripovedne klišeje vklepajóč -a -e:
rešiti se vklepajočih spon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
žóga Frazemi s sestavino žóga:
[okrógel] kot žóga,
pobírati žógo iz mréže,
pobráti žógo iz mréže,
posláti žógo v mréžo,
potísniti žógo v mréžo,
správiti žógo v mréžo,
žóga je bilà za hŕbtom kóga,
žóga je končála za hŕbtom kóga,
žóga je okrógla,
žóga se je znašlà za hŕbtom kóga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.