eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər] 1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
mastodónt in mastodón -a m (ọ̑)
1. pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe: odkriti ostanke mastodonta
2. ekspr. kar je pretirano veliko, nepraktično, neskladno, zlasti stavba: železarski mastodonti so zadušili mesto; nakupovalni, trgovski mastodonti / gospodarski, medijski mastodont
učenóst2 -i ž (ọ̑)
obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s takimi učenostmi učenimi spoznanji, ugotovitvami
// ekspr. znanje, zlasti šolsko, nepraktično: razlagati mladini učenost; papirnata, siva, šolska, tuja učenost
● star. obesiti učenost na klin, kljuko opustiti študiranje; star. mnogi Slovenci so odhajali po učenost na Dunaj so odhajali študirat; star. hram učenosti šola
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
učenóst -i ž, pojm. (ọ̑) pridobiti si ugled s svojo ~jo; poud. papirnata ~ |šolsko, nepraktično znanje|
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ogambati se ► oˈgambat se -an se dov.
zagambati se ► zaˈgambat se -an se dov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Prevajanje terminov: »knowledge worker« in »knowledge management«
Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?
Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?
Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.
Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
Strelec
Zanima me, ali je v košarki dopustna raba poimenovanja strelec . To je poimenovanje za košarkarja, ki doseže določeno število točk na tekmi. Obstaja namreč dvom, da strelec ni primerno poimenovanje, ker košarkarji ne streljajo, temveč mečejo na koš. Na drugi strani pa razen opisnega poimenovanja ustrezne zamenjave te besede ne najdemo. Pojavlja se npr. poimenovanje najboljši po točkah , pri katerem moti, da opis spominja na drugo statistično kategorijo v košarki, in sicer na statistični indeks. Strelec je uradna statistična kategorija Košarkarske zveze Slovenije (npr. strelci na uradnih tekmah ali najboljši strelci v zgodovini reprezentance ali tekmovanja). O strelcih pišejo tudi v znanstvenih monografijah, npr. v znanstveni monografiji Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost (2012). Poimenovanje strelec uporabljajo tudi v večini slovenskih medijev (npr. MMC, Delo).
Število zadetkov: 8