àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

anomálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) nepravilen, izjemen: ~ razvoj okostja
anomálnost -i ž, pojm. (ȃ) nepravilnost, izjemnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

anomalíja -e ž (ȋ)
odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
 
fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

anomalȋja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ànormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) nepravilen, nenavaden: ~ razvoj
ànormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ) nepravilnost, nenavadnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

àrítmičen -čna -o (ȁí) Utrip žile je ~ |neenakomeren, nepravilen|
àrítmičnost -i ž, pojm. (ȁí) |neenakomernost, nepravilnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

bárvni cénter -ega -tra m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni] ETIMOLOGIJA: čeljust

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ìregulárnost -i ž (ȉ-ȃ)
knjiž. nepravilnost, nenavadnost: razvojne iregularnosti in posebnosti v jeziku / obsojati iregularnost trgovanja nezakonitost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izpodbíjan pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izpodbíjati -am in spodbíjati -am nedov. (í)
1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove
2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj
// pravn. dokazovati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbijati avtentičnost pisma, upravičenost izplačila, veljavnost pogodbe / izpodbijati odločbo s tožbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izpodbíti -bíjem in spodbíti -bíjem dov., izpodbìl in spodbìl (í ȋ)
1. z udarjanjem, tolčenjem odstraniti izpod česa: izpodbiti podstavek; izpodbiti stol / izpodbiti komu nogo, roko; zgrudila se je, kakor bi jo izpodbil; pren., ekspr. izpodbiti temelje državi
2. zanikati, ovreči: izpodbiti dokaz, trditev; tega dejstva ni mogoče izpodbiti
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbiti avtentičnost pisma, veljavnost pogodbe / izpodbiti oporoko s tožbo / izpodbiti nasprotnika, tožnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nèpravílen -lna -o (ȅȋ) ~ zapis; omilj. ~o sklepanje |napačno, zmotno|
nèpravílni -a -o (ȅȋ) jezikosl. ~ glagol
nèpravílno -ega s, pojm. (ȅȋ) ugotoviti kaj ~ega
nèpravílnost -i ž, pojm. (ȅȋ) ~ postopka; števn., omilj. odkriti ~i na stavbi |napake, pomanjkljivosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nèpravílnost -i ž (ȅ-ȋ)
lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja
// evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nèpravílnost -i ž
GLEJ SINONIM: napaka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

nepraviłnost, f. die Unregelmäßigkeit, die Uncorrectheit, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ovréči ovŕžem dov., ovŕzi ovŕzite in ovrzíte; ovŕgel ovŕgla (ẹ́ ȓ)
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: ovreči dejstvo, dokaz, očitek, pomislek, trditev / njegovo razlago, teorijo so ovrgli jo zanikajo, ne priznajo / ovreči plan ne sprejeti; knjiž. ovrgli so vse stare navade opustili, odpravili / star. dve vreči pšenice so mu ovrgli izvrgli
// pravn. dokazati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: ovreči oporoko, pogodbo; sodbo je sodišče druge stopnje ovrglo
2. star. negativno oceniti: njegovo dejanje so ovrgli vsi sosedje / roman je kritika ovrgla
3. star. vreči, dati: okoli debla so ovrgli slamo / ovrgel si je nahrbtnik oprtal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Perzistenca
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«

Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)

Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?

Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?

Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.

Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?

  • Anja Koletnik, Evan Ana Grm, Eva Gračanin (2016). Pravno priznanje spola v Sloveniji. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra.
  • Nina Perger (2016). Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave 32/81. 41--60.
  • Ana Hofman (ur.) (2017). Znanost (brez) mladih. Ljubljana: Založba ZRC.

V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.

Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol [sankcijonírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. sanctionner, iz sankcija
Sklon lastnega imena v imenu ustanove

Prosila bi vas za mnenje o pravilnosti zapisa imena pravne osebe, in sicer je v Aktu o ustanovitvi ustanove (fundacije), h kateremu naj bi pristojno ministrstvo v skladu z Zakonom o ustanovah izdalo soglasje, določeno ime ustanove: Ustanova »Fundacija Vesna Rožič«.

Menim, da je pravilen zapis takle: Ime ustanove je: »Fundacija Vesne Rožič, ustanova«.

Zanima me vaše mnenje o tem, ali lahko pred izdajo soglasja zahtevamo, da se v ustanovitvenem aktu popravi ime ustanove tako, da bi bilo zapisano v skladu s slovničnimi pravili. Ta dilema se mi poraja zaradi tega, ker ne gre za pravno nepravilnost ampak slovnično, ki ni zanemarljiva, ker se bo ime te ustanove uporabljajo v pravnem prometu, zato menim, da moramo skrbeti tudi za to, da so imena pravnih oseb tudi slovnično pravilno zapisana in ne samo s pravnega vidika. V naprej se zahvaljujem za vaš odgovor. Vesela bi bila za še kakšen nasvet oziroma namig v zvezi s tem vprašanjem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Strukturna motnja
Angleški termin architectural distortion označuje spremembo v dojki. Dojka ima maščobno in žlezno tkivo, ki je razporejeno v obliki nekakšnih vzorcev. Vzorec vsake osebe je individualen, dojki pa simetrični. Pri tej vrsti spremembe, ki jo opazimo z radiološko preiskavo, je porušena simetrija. Kateri bi bil najustreznejši slovenski termin za angleški termin architectural distortion ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Število zadetkov: 24