brbotati [brbotáti brbotȃm]
in [brbọ́čem]
nedovršni glagoljecljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dóktorski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na doktorje:a) podelili so mu doktorski naslov;
doseči doktorsko čast / kandidat je oproščen doktorskega izpita / doktorska diploma b) v teh hribih je doktorska služba precej naporna / ekspr. ima doktorski podpis težko čitljiv, nerazločen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dóktorski -a -o (ọ́) ~ naslov; poud. ~ podpis |težko čitljiv, nerazločen|dóktorskost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ecljanje [ecljȃnje]
(jecljanje) samostalnik srednjega spolajecljanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ecljati [ecljáti ecljȃm]
nedovršni glagoljecljati
PRIMERJAJ: jecljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hohnjati [hohnjáti hohnjȃm]
nedovršni glagolgovoriti nerazločno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati; hohnjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jecljati [jecljáti jecljȃm]
nedovršni glagoljecljati
PRIMERJAJ: ecljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen,
bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
bíti têmeljni kámen [čésa],
bíti vógelni kámen [čésa[,
iméti kámen namésto srcá,
kámen modrósti,
kámen na kámen,
kámen na kámnu ni ostál,
kámen se je odválil od srcá kómu,
kámen spotíke,
[kot] kámen na sŕcu,
kot kámen težíti kóga kjé,
kot kámen v želódcu,
kot [mlínski] kámen okoli vratú,
kot [mlínski] kámen okrog vratú,
kot [mlínski] kámen za vrátom,
ležáti kómu kot kámen na sŕcu,
pádati kot kámen,
pásti kot kámen,
plávati kot kámen,
položíti têmeljni kámen,
postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
postáti vógelni kámen [čésa[,
postáviti têmeljni kámen,
poznáti vsák kámen,
preizkúsni kámen [čésa, za kàj],
sípati zláta kámena v koríto,
têmeljni kámen [čésa],
têžek kot kámen,
tŕd kàkor kámen,
tŕd kot kámen,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vógelni kámen [čésa],
zadéla je kôsa ob kámen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kekljati [kekljáti kekljȃm]
nedovršni glagoljecljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lelovati [lelováti lelȗjem]
nedovršni glagol- imeti govorno napako, ne moči izgovarjati glas l
- jecljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lônec Frazemi s sestavino lônec:
dáti v èn lônec,
glédanje [kómu] v lônec,
glédati kómu v lônec,
kàkor ubít lônec,
kot póčen lônec,
lônec na hŕbtu nosíti,
metáti kàj v ísti lônec,
metáti [vsè] v èn lônec,
ne iméti čésa dáti v lônec,
ne iméti kàj dáti v lônec,
pristáviti svój lônec,
talílni lônec,
tláčiti kàj v ísti lônec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
memljati [mǝmljáti mǝmljȃm]
(momljati) nedovršni glagol- govoriti brez zob, nerazločno; momljati
- žvečiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
memrati [mǝmráti mǝmrȃm]
nedovršni glagolmrmrati
PRIMERJAJ: mrmrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mrmrati [mrmráti mrmrȃm]
nedovršni glagolmrmrati
PRIMERJAJ: memrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mutati [mútati mútam]
nedovršni glagol- molčati
- mrmrati, godrnjati, nerazločno govoriti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèartikulíran -a -o (ȅȋ) |neustrezno izgovorjen, nerazločen|: ~ glasnèartikulíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèberljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ podpis |nerazločen|; poud. ~ roman |slabo napisan|nèberljívost -i ž, pojm. (ȅí)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèrazlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom;
zaslišal je nerazločen šum;
mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje
● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljivanèrazlóčno prisl.:
nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèrazlóčen -čna -o; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) govoriti z ~im glasom; ~a pisavanèrazlóčnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèrazlóčen -čna -o
prid. ki se slabo sliši ali vidi SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
nerazlǫ́čən, -čna, adj. 1) unzertrennlich, untrennbar, Cig., M.; — 2) undeutlich, unklar; nerazločno govoriti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nerazločen ► nerezˈlọːčėn -čna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèrazločljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. knjiž. neločljiv, nerazdružen: to dvoje je nerazločljivo / ekspr. nerazločljiva prijatelja 2. star. nerazločen, nejasen: nerazločljivo šepetanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nerazločljìv, -íva, adj. = nerazločen 1), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nerezločen pridevnikGLEJ: nerazločen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
nerezločen gl.
nerazločen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skúpek -pka m (ȗ) navadno s prilastkom kar je iz več skupaj stoječih, se nahajajočih stvari, ki tvorijo celoto: skupek atomov;
skupki gub na oblačilu;
nerazločen skupek poslopij / skupek glasov / skupek prsti kepa, gruda; skupek steklenic na mizi skupina / leči jajčeca v skupkih
♦ biol. skupek celic; kem. skupek molekul; min. skupek kristalov // kar je iz več stvari iste vrste, ki tvorijo celoto: obravnavati nov skupek vprašanj; skupek bolezenskih znakov / komunalno gospodarstvo je skupek različnih gospodarskih dejavnosti; obravnavati pravo kot skupek pravil in predpisov / publ., z oslabljenim pomenom skupek ugodnih okoliščin mu je omogočil ustvariti dober film
● knjiž. ta knjiga je pravi skupek ljudske modrosti prava zakladnica; knjiž. človek je skupek dobrih in slabih lastnosti ima dobre in slabe lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šepèt -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od šepetati: pogovor je prešel v nerazločen šepet;
skrivnosten šepet / šepet morja / govoriti s šepetom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šepetati [šǝpetáti šǝpetȃm]
nedovršni glagolšepetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šlekedrati [šlekǝdráti šlekǝdrȃm]
nedovršni glagoljecljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šúm -a m (ȗ) 1. neizraziti, nezveneči, med seboj pomešani glasovi: delati, povzročati šume;
zaslišati šum;
vznemiriti se zaradi vsakega šuma;
glasen, pridušen, rahel, tih, zamolkel šum / brez šuma oditi iz sobe; s šumom pasti na tla // šumenje: šum listja v vetru; šum morja, reke / igranje je prešlo v nerazločen šum 2. ekspr. šumu podobni glasovi, nastali zaradi govorjenja, premikanja, navadno več osebkov: iz razreda je bilo slišati pritajen šum;
v dvorani je nastal velik šum;
z ulice je prihajal šum množice 3. knjiž. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje; hrup: njena poroka je povzročila velik šum / njegovi nastopi so povzročili veliko šuma
● nar. šum pada v globino slap
♦ fiz. šum zvok, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; jezikosl. soglasniški šum glasovna prvina, značilna zlasti za izgovor nezvočnikov; med. šum zvok, ki se sliši pri avskultaciji; ptt šum prostora skupek zvokov v prostoru, ki motijo telefonski pogovor; rad. šum šumenju podobni glasovi v radijskem, televizijskem sprejemniku kot motnja zaradi šibkega vhodnega signala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
šumljati [šumljáti šumljȃm]
nedovršni glagolmomljati, mrmrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žíg -a m (ȋ) 1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig;
pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list;
preklicati, spremeniti žig;
opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig // v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani 2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige;
barva, stojalo za žige 3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje;
s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
♦ adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.