bivolina [bivolína]
samostalnik ženskega spolaneroden človek, nerodnež
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bogoneroden -dna prid. brezbožen:
Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ferbežen prid., F
3,
audax, ferbeṡhin, ſerzhán;
licentiosus, -a, -um, prevezh ſlaboden, nepoſſajen, neroden,
ferbéṡhen;
temerarius, -a, -um, ferbèṡhen, ferbègliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
klȃmpast, adj. 1) = neroden: k. človek, Notr.; — 2) schlapp: k. klobuk, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kvasavec [kvāsavǝc]
(kvasalec) samostalnik moškega spolaneroden, slab govorec
PRIMERJAJ: kvasalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
motovílast, adj. = neroden, ungeschickt, Dol.; aberwitzig, närrisch, thöricht, Dict., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naroden gl. neroden ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nekazan pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
neposajen prid., F
3,
impacatus, -a, -um, nemyren, ṡhkadliu,
nepoſſajen;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti, ali objeſten, neroden, inu
nepoſſajen biti;
licentiosus, -a, -um, prevezh ſlaboten,
nepoſſajen, neroden, ferbéṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nepripraven prid., F
3,
ineptus, -a, -um, neroden, malu vréden, ṡa nyzh,
nepripraven;
inhabilis, -le, neperpraven, neperverṡhen, ṡa nyzh, nevréden;
intestabilis, -le, kateri je
neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nerodán pridevnik< roditi
GLEJ: neroden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
neródən 1., -dna, adj. unfruchtbar.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nerǫ́dən 2., -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
neroden [nerọ́dǝn]
pridevnikneroden, nepriročen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
neroden (nerodán, neróden) pridevnik< roditi
PRIMERJAJ: nerodno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
neróden pridevnik< roditi
GLEJ: neroden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
neroden prid., F
6,
immoriger, immorigeratus, reṡvajen,
neroden, neſranen
[!];
indisciplinatus, neroden, ṡkaṡhen;
ineptus, -a, -um, neroden, malu vrèden, ṡa nyzh, nepripraven;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti, ali objeſten,
neroden, inu nepoſſajen biti;
licentiosus, -a, -um, prevezh ſlaboden, nepoſſajen,
neroden, ferbéṡhen;
petulans, obliedin,
nerodin, nedleṡhin, obſediu, nerodliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
neroden -dna prid. brezbožen:
spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja: Vy nerodni im. mn. m na Iona (I/2, 169). Nastalo po elipsi iz Boga neroden; → bogoneroden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
neroden
pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nerodno prislovPRIMERJAJ: neroden
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
neuren [neúrǝn]
pridevnikneroden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
neustóren, -rna, adj. neroden, okoren, Dol.-Erj. (Torb.); plump, ungeschickt, UčT.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
objesten prid., F
2,
impucidus, -a, -um, neſramoṡhliu, neſramen,
objeſten;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti, ali
objeſten, neroden inu nepoſſajen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obrútən, -tna, adj. = okoren, neroden, nespreten, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
okoren [okọ́rǝn]
pridevnikneroden, okoren
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
okornost [okọ́rnost]
samostalnik ženskega spolanerodnost, okornost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
oštǫ́rən, -rna, adj. = neroden: o. človek, oštorne besede, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prešeren pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razvajen del., F
3,
diſsolutus, -a, -um, reṡvèẛan, reṡvuṡdán,
reṡvajen, tudi nepokoren, neſramni;
immoriger, immorigeratus, reṡvajen, neroden, neſramen;
remiſsus, -a, -um, odpuṡzhen,
reṡvajen, nemarin, ṡanikern, tragliu, odvien, doli puṡzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skažen del., F
11,
corruptus muneribus, precibus, omamlen,
ṡkaṡhen, podboden, napelán h'krivizi, podmiten;
decolorus, -a, -um, pres farbe,
ṡkaṡhene farbe;
depravatus, -a, -um, ṡkaṡhen, ṡfalſhan, pofalſhan;
destructus, -a, -um, reſtergan,
ṡkaṡhen, ſpazhen;
indisciplinatus, neroden,
ṡkaṡhen;
marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu,
ṡkaṡhen;
pravus, -a, -um, malikou,
ṡkaṡhen, kriu, hudobin,
[str. 168b ];
pravus, -a, -um, ṡkaṡhen, ſpazhen, húd, ṡavýt, gerd
[str. 172b ];
putrere, gnylu inu
ṡkaṡhenu biti;
vappa, -ae, podzhèpina, ṡavréliza,
ṡkaṡhenu vinu;
vitiosus, -a, -um, pregreſhin,
ṡkaṡhen, hudobin, fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
slaboden prid., F
8,
asilum, ſlabodnu meiſtu, k'enimu v'tezhi, ali pobégniti;
asylum, ſlabodnu meſtu;
liber, tudi leidig, proſt,
ſlaboden, odvèṡan, frai;
liberi, -orum, ſlabodni ludè, otroci;
liberta, -tae, katera je
ſlabodna ſturjena;
libertus, -ti, kateri je
ſlaboden ſturjen, inu leidig rezhen, ſlabodnik;
liberum arbitrium, ſlabodna vola;
prim. sloboden ;
licentiosus, -a, -um, prevezh
ſlaboden, nepoſſajen, neroden, ferbéṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šàjtravec -vca m neroden, zibajoč se medved: Gda bi sajtravec 'ze dalecs bio KAJ 1870, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
štòrbulásti -a -o prid. neroden, okoren: ár je Béla III. pout vtro na prebriszanje storbulásztih, ino krouti szirouvih Magyarov KOJ 1833, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šùšlav -a -o prid. neroden, počasen, obotavljiv: Lassú; pomalen, müden, súslav KOJ 1833, 164
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tepčast [tépčast]
pridevnikneroden, neotesan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tepec [tépǝc]
samostalnik moškega spolaneroden, neotesan človek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trapa [trápa]
samostalnik ženskega spola- neroden, neumen človek
- preprost človek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zarobljenec [zarọ́bljenǝc]
samostalnik moškega spolaneuglajen, neotesan človek; neotesanec; grobijan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zavstávlen -a -o prid. neroden, okoren: Ügyefogyott; zapüscseni, zavsztávlen -a -o KOJ 1833, 179
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.