bláznost -i ž 1. norost, nespamet: vnouga piſzma te na bláznoſzt obrácsajo KŠ 1771, 423; z-velikim ſpotom, i z-blaznoſztyom napunyena KM 1783, 64; za volo bláznoſzti moje TA 1848, 31 2. bogokletje: Niháj tá tou bláznoſzt BKM 1789, 450; Ar rejcs kri'za teim, ki ſze ſzkvarijo, je bláznoſzt BKM 1789, 491; Jezus je trpo bláznoſzti KMK 1780, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
debelost -i (debelost, debelust) samostalnik ženskega spola1. lastnost tistega, ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče; SODOBNA USTREZNICA: debelost
1.1 ekspresivno stanje človeka, ki ima velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. razsežnost v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: globina
3. ekspresivno ravnanje, ki ni v skladu s pametjo, razumom; SODOBNA USTREZNICA: nespamet
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nepamet -i ž nespamet, neumnost:
je velika nepamet im. ed. skrivat ſvoje dobre della ǀ Oh prekleta nepamet im. ed. nashiga zhaſſa ǀ Velika napamet im. ed. je bila taiſtih ǀ Ah nebamet im. ed. prevelika ǀ vekshi nepameti rod. ed., inu norzhje na ſvejtu nemore biti ǀ nepameti daj. ed. vaſhi ſe nemore prezhudit S. Thom. de Vill. no: ǀ zhes katero nepamet tož. ed. nasho klaguie ta Modri rekozh ǀ v' nyh nepameti mest. ed., inu hudobnoſti oſtaneio ǀ Nad leto nepametio or. ed. zhlovesko S. Bernardus milu ſe joka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèpàmetnost -i ž nespamet: Oni ſzo ſze pa napunili znepametnoſztyom KŠ 1771, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nèrázumnost -i ž nerazumnost, nespamet: Vari náſz Bo'ze od nerázumnoſzti BKM 1789, 158
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nespámet, f. die Unvernunft, der Unverstand.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nespamet [nespámet]
samostalnik ženskega spolanespamet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
objǫ̑k, m. das Beweinen, C.; objoka vredna nespamet, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pamet [pámet pámeti]
samostalnik ženskega spolapamet, razum
PRIMERJAJ: nespamet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepróščina, f. die Einfachheit, die Schlichtheit; — die Einfalt, Jan., Levst. (Nauk); v svoji preproščini, Dalm., Jap.; oh preproščina, oh nespamet! Jsvkr.; (prẹ́proščina, Dict., Kast.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
preproščina -e ž nespamet, nevednost:
Ah preproshina im. ed. nevejsh de ſpovedniK je navajen poshlushat hudizhe tu je taKe greshniKe, inu greshinze, Kateri imajo vezh grehou KaKor ti laſsi na glavi ǀ Ah preproszhina im. ed.! G: Boga bati ſe imash, kateri tuoje miſli vidi ǀ Oh preprozhina im. ed.! ǀ s'prizho ſvoie dobrute, inu preproshine rod. ed. ǀ V' lete maihine vſakadajne grehe pade tudi ta pravizhni, inu skuſi grevingo ſpet gori vſtane: pade pak skuſi preproszhino tož. ed., skuſi poſablivoſt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.