ponikálnica ponikálnice samostalnik ženskega spola [ponikálnica] 1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikovalnica
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikovalnica, ekspresivno ponor
ETIMOLOGIJA: ↑ponikati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ponikoválnica ponikoválnice samostalnik ženskega spola [ponikoválnica] 1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikalnica
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponor
ETIMOLOGIJA: ↑ponikovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr] 1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
2. ekspresivno izginotje, upad
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.