eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla] 1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
3. valjasta blazina za klekljanje
4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula. ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
jezíčen2 -čna -o prid. (ī) 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci;
celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● star. jezični dohtar odvetnik, advokat
jezikáč -a m (á)
slabš. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: izogibati se jezikačev; lenuh in jezikač
jezikáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala;
zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name // predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo // slabš. govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel 2. slabš. opravljati2,
obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili;
kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo 3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali;
sence jezikajo na tleh
jezikàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska
// ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci
jezikávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec
jezikúlja -e ž (ú)
slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja
jezljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi 2. nar., slabš. opravljati2,
obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo;
ogenj mu jezlja iz gobca
nèumésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) neprimeren: neumestna pripomba, šala;
njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nèuméstno1 nač. prisl. (ȅẹ́) ~ kaj pripomniti
nèuméstno2 povdk. (ȅẹ́) ~ bi bilo, če bi se pošalil na njegov račun neprimerno
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024
jezíčnica -e
ž ekspr. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje
jezikánje -a
s ekspr. neumestno, gostobesedno izražanje nejevolje, nesoglasja
jezikáti -ám
nedov. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje
jezikàv -áva -o
prid.1.
ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža svoje mnenje, zlasti nejevoljo, nesoglasje 2.
ekspr. ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja
jezikávec -vca
m ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje
jezikávost -i
ž ekspr. dejstvo, da kdo (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024
jezikáti -ám
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo neumestno gostobesedno govoriti
Kar naprej jezika /kot raztrgan dohtar/.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami,
končáti za rešêtkami,
ostáti za rešêtkami,
posláti kóga za rešêtke,
prebíti za rešêtkami,
preživéti za rešêtkami,
pristáti za rešêtkami,
sedéti za rešêtkami,
znájti se za rešêtkami,
ždéti za rešêtkami,
življênje za rešêtkami
Število zadetkov: 20