blaznívost -i ž (í)
knjiž. duševna neuravnovešenost: nagnjen je k blaznivosti; to vodi v blaznivost
emocionálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost;
emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni pesnik
♦ lit. emocionalna lirika; psih. emocionalni izraz telesna, posebno obrazna reakcija, ki se javlja med čustvovanjememocionálno prisl.:
biti emocionalno povezan s čim; emocionalno se sproščati; emocionalno hladno vzdušje
labílnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost labilnega; nestalnost, neuravnovešenost: čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja
nèizravnánost tudi nèzravnánost -i ž (ȅ-á)
lastnost, značilnost neizravnanega: neizravnanost uvoza in izvoza / knjiž. duševna neizravnanost mladih ljudi neuravnovešenost
nèuravnovéšenost -i ž (ȅ-ẹ̑)
lastnost, značilnost neuravnovešenega: neuravnovešenost cen / nervozne kretnje so izdajale njegovo neuravnovešenost / kazati znake duševne neuravnovešenosti
psihopatíja -e ž (ȋ)
psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije
razrváti -rújem dov., razrvál (á ú) nav. ekspr. povzročiti notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: nesoglasja in prepiri so jo razrvali;
vojna je ljudi tudi duševno razrvala // povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: naporno življenje mu je razrvalo živce / to je družine gospodarsko in moralno razrvalo razrván -a -o:
imeti razrvane živce; zadnje čase je zelo razrvan; razrvana družinska skupnost; duševno razrvani ljudje; moralno razrvano življenje
razsájati1 -am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja;
vpili so in razsajali vso noč;
razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja;
vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze razsajajóč -a -e:
miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen
vihárnost -i ž (á)
ekspr. čustvena neuravnovešenost, razburljivost: njena viharnost ga je presenetila; viharnost mladine