eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
banálno
prislov
[
banálno
]
1.
takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
1.1.
takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA:
↑
banalen
banálnost
banálnosti
samostalnik ženskega spola
[
banálnost
]
1.
stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
1.1.
kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
2.
stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
2.1.
kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE:
banalnost zla
ETIMOLOGIJA:
↑
banalen
búča
búče
samostalnik ženskega spola
[
búča
]
1.
kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike
;
primerjaj lat.
Cucurbita pepo
1.1.
plod te rastline
1.2.
ta plod kot hrana, jed
2.
posoda, steklenica trebušaste oblike
2.1.
stekleni del svetila take oblike
3.
ekspresivno
glava, zlasti človeška
4.
navadno slabšalno
neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE:
buča golica
,
buča hokaido
,
buča špagetarica
,
hokaido buča
,
muškatna buča
,
orjaška buča
,
presesalna buča
,
špagetna buča
FRAZEOLOGIJA:
brihtna buča
,
dobiti jih po buči
,
kotaliti buče
,
kot svinja v buče
,
prodajati buče
(komu)
,
trda buča
,
trde buče
,
To so buče.
ETIMOLOGIJA:
=
hrv.
bȕća
, prevzeto iz
roman.
<
vulglat.
buttia
‛okrogla posoda za vino, sodček’
k
buttis
‛sod’
-
več ...
1.
užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1.1.
rastlina s takimi plodovi
1.
kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1.
ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1.
ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.
narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2.
odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.
užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1.
kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1.1.
zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
búčka
búčke
samostalnik ženskega spola
[
búčka
]
1.
užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1.1.
rastlina s takimi plodovi
;
primerjaj lat.
Cucurbita pepo
2.
manjša buča
3.
priprava ali njen del trebušaste oblike
4.
ljubkovalno
manjša, zlasti otroška glava
4.1.
ljubkovalno
otrok, zlasti mlajši
;
SINONIMI:
ljubkovalno
žabica
FRAZEOLOGIJA:
kotaliti bučke
,
prodajati bučke
(komu)
,
To so bučke.
ETIMOLOGIJA:
↑
buča
1.
narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2.
odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.
kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike
1.2.
ta plod kot hrana, jed
1.
kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi
1.1.
plod te rastline kot hrana, jed
lájanje
lájanja
samostalnik srednjega spola
[
lájanje
]
1.
oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
;
SINONIMI:
lajež
1.1.
ekspresivno
oglašanje s temu podobnimi zvoki
;
SINONIMI:
ekspresivno
lajež
2.
slabšalno
glasno, zadirčno govorjenje
;
SINONIMI:
slabšalno
lajež
3.
slabšalno
zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno
;
SINONIMI:
slabšalno
lajež
FRAZEOLOGIJA:
lajanje v luno
ETIMOLOGIJA:
↑
lajati
lájati
lájam
nedovršni glagol
[
lájati
]
1.
oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
1.1.
ekspresivno
oglašati se s temu podobnimi zvoki
2.
slabšalno
glasno, zadirčno govoriti
3.
slabšalno
zavzeto kritizirati, izražati svoja stališča, navadno neutemeljeno
FRAZEOLOGIJA:
lajati kot pes
,
lajati na napačno drevo
,
lajati v luno
,
Pes, ki laja, ne grize.
,
Psi lajajo, karavana gre dalje.
ETIMOLOGIJA:
=
stcslov.
lajati
,
hrv.
,
srb.
lȁjati
,
rus.
lájatь
,
češ.
lát
<
pslov.
*
lajati
iz
ide.
korena
*
lah
2
-
, ki je posnemal pasji lajež in manj artikulirane človeške glasove, tako kot
litov.
lóti
,
latv.
lãt
,
stind.
rā́yati
,
alb.
leh
-
več ...
.
1.
pes, zlasti manjši
1.
domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
lájež
láježa
samostalnik moškega spola
[
láješ láježa
]
1.
oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa
;
SINONIMI:
lajanje
1.1.
ekspresivno
oglašanje s temu podobnimi zvoki
;
SINONIMI:
ekspresivno
lajanje
2.
slabšalno
glasno, zadirčno govorjenje
;
SINONIMI:
slabšalno
lajanje
3.
slabšalno
zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno
;
SINONIMI:
slabšalno
lajanje
ETIMOLOGIJA:
↑
lajati
Število zadetkov: 7