graščína -e ž (í) v nekaterih deželah veliko neutrjeno poslopje, graščakovo bivališče: graščina razpada;
okoli graščine se je razprostiral lep park // posestvo, ki je graščakova last: graščina mu je prinašala lepe dohodke; oskrbnik graščine / star. vprašal ga je, pod katero graščino spada graščinsko oblast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nèutŕjen -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni utrjen: neutrjeno cestišče / ekspr. neutrjeni meščani neodporni
♦ arheol. neutrjena naselbina naselbina brez obrambnega obzidja ali nasipa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.