TÉNS -- in téns -a m (ẹ̑)
metoda površinskega protibolečinskega električnega draženja skozi kožo: učinkovitost tensa pri nevropatiji; Po intenzivni terapiji v zdravilišču, kjer so me zdravili tudi z metodo TENS, se je stanje stabiliziralo E ← agl. TENS, kratica za t(ranscutaneous) e(lectrical) n(erve) s(timulation) 'električna živčna stimulacija skozi kožo'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.